Kam se nagiba Srbija in zakaj je Janšev ultimat razočaral privržence študentov

Prepričljiva zmaga Študentske liste na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Srbiji je po oceni dolgoletnega novinarja in bivšega dopisnika RTV Slovenija iz Beograda Boštjana Anžina prispevala k temu, da v državi po volilni nedelji ni prišlo do večjih izgredov in napetosti, ki bi vodile v večjo nestabilnost na Zahodnem Balkanu.

"Sam sicer še ne bi čisto mirno spal. Previdnost v regiji nikoli ni odveč, tudi zaradi tega, kar se v Srbiji dogaja v dneh po volitvah," poudarja Anžin. Pri tem izpostavlja vdor protestnikov v studio provladnega medija Informer ter napovedi poraženca nedeljskih volitev Aleksandra Vučića, da se bodo podporniki njegove SNS morali samoorganizirati, če državni organi ne bodo ukrepali proti nasilju.

"V Srbiji se do trenutka, ko bodo razglašeni uradni volilni rezultati, kar bo trajalo še nekaj časa, lahko zgodi še marsikaj," pravi Anžin. Vzdušje v državi so po njegovih besedah več let zaznamovali incidenti in nasilje, predvsem s strani vladajoče elite proti protestnikom. Je pa k sprostitvi razmer pripomoglo to, da je Vučić na volilni večer precej zgodaj stopil pred kamere in zaradi rezultatov, ki so šli močno v prid Študentski listi, priznal poraz, dodaja bivši dopisnik RTVS iz Beograda.

"Glede Kosova in Republike Srbske bi težko vzpostavili zelo drugačen odnos"

Ko govorimo o prihodnosti Srbije, je po Anžinovi oceni problem v tem, da veliko več vemo o poražencih kot o zmagovalcih volitev. "Ko poslušamo izjave zmagovalnega tabora, gre v bistvu za stališča posameznikov. Študentska lista se je osredotočila na velike cilje, kot so boj proti korupciji, vladavina prava, neodvisne institucije in mediji. Že od začetka so poudarjali, da želijo oblikovati neko vlado, ki bo prehodna oziroma tehnične narave in ki bo vzpostavila nek demokratični sistem z institucijami, ki bodo zopet opravljale svoje delo in ne bodo poslušne zgolj enemu človeku, nato pa bi šli znova na volitve," pravi Anžin.

A ne glede na to, kdo bo v vladi in koliko časa bo ta na oblasti, bodo morali imeti odgovore tudi na druga pomembna vprašanja. Anžin ocenjuje, da znotraj pisanega študentskega gibanja ni enotnega stališča niti pri vprašanju Kosova. "Kakšnih hitrih sprememb tukaj zagotovo ne bo. Tako glede Kosova kot Republike Srbske bi težko vzpostavili zelo drugačen odnos. Lahko bi naleteli na težave z oblastmi v Republiki Srbski, čeprav je Milorad Dodik (bivši predsednik Republike Srbske, op. a.) sedaj že prijazen do Študentske liste. Njegova retorika pa je bila prej podobna Vučićevi."

Ob tem Anžin poudarja: "Ko si na referendumskem vzdušju na volitvah in je edina stvar, ki te povezuje z drugimi, to, da želiš opraviti z Vučićem, se je lažje izogibati vprašanjem, kot je denimo genocid v Srebrenici. Potem pa nastopi kruta politična realnost, ko ne moreš naslavljati samo tistih tem, ki jih želiš, ampak ti jih narekujejo družba, okolje in čas, v katerem živimo. To pa bo vsekakor težak preizkus za novo srbsko vlado, saj bo na eni strani pod pritiskom Vučića in opozicije, na drugi strani pa pod drobnogledom študentov, ki bodo pričakovali, da se stvari, ki jih zahtevajo, tudi zgodijo in to ne prav zelo počasi."

"Ne bi dal roke v ogenj, da bomo dobili neko zelo proevropsko Srbijo"

Prav tako še ni jasno, ali bo nova srbska vlada pospešila proces približevanja države Evropski uniji. Vodilni predstavniki Študentske liste na čelu z njenim nosilcem Ilijo Srdanovićem zatrjujejo, da Srbija ostaja na evropski poti. A kot pravi Anžin, se je EU v zadnjih letih zelo odtujila od povprečnega prebivalca Srbije.

"K temu je močno prispeval stroj okoli Vučića, ki vključuje tudi medije. V času covida so spremljali vsako letalo z medicinsko opremo, ki je priletelo iz Rusije ali iz Kitajske, pričakala sta ga Vučić ali tedanja premierka Ana Brnabić, ko pa je priletelo kakšno letalo iz EU, so poslali nekega državnega sekretarja in smo to komaj opazili. Ko se v Srbiji zgradi investicija ruskega ali kitajskega kapitala, je to na naslovnicah medijev, organizirajo se velike proslave. EU pa medtem dela na 1.500 mestih hkrati, vendar pa povprečen srbski državljan tega niti ne ve oziroma je dobival od politikov in medijev sporočila, da EU zahteva priznanje Kosova in da tam podpira 'teroriste'. To pa ljudi seveda odvrne od EU," pojasnjuje Anžin.

Bivši dopisnik iz Beograda meni, da naklonjenost Srbov do Rusije in Kitajske celo presega Vučića in njegov režim: "Srbija je kulturno in versko zelo usmerjena proti Rusiji, nenazadnje zaradi pravoslavne cerkve. Rusija jo tudi podpira pri vprašanju Kosova in Republike Srbske, medtem ko ljudje EU pogosto vidijo kot nekoga, ki jih stalno v nekaj sili."

Je pa ob tem spomnil na besede evropske komisarke za širitev Marte Kos, ki je med obiskom v Srbiji aprila lani povedala, da študenti na ulicah zahtevajo to, kar od Beograda v pristopnih pogajanjih zahteva Bruselj. "Ne bi dal roke v ogenj, da bomo sedaj dobili neko zelo proevropsko Srbijo, upam pa, da bodo razprave, na katerem stolu naj sedijo, veliko bolj trezne in manj ideološke. Si pa ne predstavljam, da bi se nova srbska vlada zaradi odvisnosti od ruskih energentov lahko odločila za uvedbo sankcij proti Rusiji," poudarja Anžin.

Premier Janša v zameno za vstop Srbije v EU zahteva izročitev udbovskih arhivov

Slovenski premier Janez Janša pa je bodočim srbskim oblastem prek omrežja X sporočil, da Slovenija ne bo dala soglasja za napredek Srbije na poti v EU, dokler ta ne izroči "vseh arhivov Udbe, SDV, JLA, ZSNZ in ostalih nekdanjih služb SFRJ, ki se nanašajo na Slovenijo". Predsednik vlade je ta zapis delil nad objavo publicista Igorja Omerze, ki trdi, da je bila Marta Kos sodelavka SDV.

Na vprašanje ene od uporabnic omrežja X, zakaj izročitve arhivov ni zahteval od Vučića, pa je premier Janša odgovoril, da ta zahteva ni nič novega. "V času vseh vlad pod vodstvom SDS smo to zahtevali. Srbija je to tudi obljubila," je izpostavil premier Janša in dodal, da je to del sporazuma o nasledstvu.

"Povsem nasprotno so levičarske vlade Republike Slovenije naredile vse, da arhivi ostanejo v Beogradu. V zameno za ta 'spregled' pa so Srbiji prepuščale tudi veliko ostalega iz sporazuma o nasledstvu," je dodal predsednik vlade.

"V delu, ki podpira Študentsko listo, je bilo mogoče čutiti razočaranje"

"Vsekakor je zanimivo, da je bila to ena prvih reakcij v Sloveniji. Politično gledano je to sicer razumljivo, da v zadnjem trenutku pristopnih pogajanj vsaka država poskuša pristaviti svoj pisker, so pa v Srbiji vsaj na začetku pričakovali nekaj drugega. V delu, ki podpira Študentsko listo, je bilo mogoče čutiti razočaranje v smislu, češ to je prvo sporočilo, ki smo ga dobili. Ker razen tega, da se strinjamo, da se ne strinjamo glede Kosova, s Srbijo nimamo veliko dvostranskih odprtih vprašanj," poudarja Anžin.

Ob tem dodaja, da je bilo veliko arhivov Udbe, ki najbolj zanimajo politike po državah bivše Jugoslavije, povezane z Udbo, uničenih med bombardiranjem Nata leta 1999. Vprašanje izročitve arhivov se je v odnosih med Slovenijo in Srbijo v zadnjih letih po njegovih navedbah večkrat odprlo, vendar pa napredka pri tem kot tudi pri nekaterih drugih vprašanjih nasledstva ni bilo.

Ko gre za gospodarsko sodelovanje med državama, Anžin tektonskih premikov ne pričakuje. Se pa sprašuje, ali bi lahko izid srbskih volitev vplival tudi na županske volitve v Ljubljani, na katerih zopet kandidira Vučićev zaveznik in prijatelj Zoran Janković. "On se je v času protestov zelo postavil na stran Vučića, mu napisal tisto, čemur bi lahko rekli 'ljubezensko pismo', in ga podprl tedaj, ko so študenti pogrešali podporo EU," dodaja Anžin.