Nove najdbe so arheologe presenetile, saj kažejo na povsem drugačno sliko Panonske nižine v bronasti dobi, kot so jo poznali do zdaj.
Mednarodna skupina arheologov je prejšnji mesec v znanstveni reviji Plos One objavila študijo, v kateri je poročala o sledeh več kot 100 ograjenih prostorov iz pozne bronaste dobe. Te so odkrili v Panonski nižini vzdolž reke Tise v Srbiji, poroča revija Science.
Ostanki naselbin sestavljajo pas, ki se vleče 150 kilometrov vzdolž Tise, glavne vodne žile, ki deli Panonsko nižino v smeri sever-jug. Ugotovitve kažejo, da so bile strukture del obsežne mreže naselij, ki so sodelovala v cvetoči trgovini z bronom po vsej celini. Ta je vzcvetela pred približno 3.600 leti. Odkritje je zanimivo predvsem zato, ker je doslej Panonska nižina veljala za nekakšno zaledje, odmaknjeno od trgovskih poti tedanje Evrope, brez omembe vrednih naselbin.
Ostanki so bili skriti “vsem na očeh”
Ostanke so arheologi prvič začeli odkrivati leta 2015 pri pregledovanju satelitskih posnetkov na aplikaciji Google Earth. Takrat so na posnetkih zemljišč v Banatu na vzhodu Vojvodine odkrili ostanke nekdanjih jarkov in zidov, ki so bili vidni samo iz zraka. V zadnjih stoletjih so namreč na območju nastale kmetijske površine, ki so jih velikokrat preorali in tako zabrisali površinske sledi nekdanjih struktur.
Po pregledu satelitskih fotografij, ki so nakazovale na obstoj arheoloških ostankov, so arheologi območje preleteli z majhnim letalom, nato pa peš obiskali kar največ lokacij. “Veliko časa smo se prebijali po blatu,” je za revijo Science povedal avtor raziskave Barry Molloy, arheolog iz Univerze v Dublinu. Po sondiranju so ugotovili, da gre za ostanke utrjenih naselij, v katerih je živela “kompleksna in dobro organizirana družba”, je povedal Molloy, ki pravi, da so bili ostanki “skriti vsem na očeh”.
Na eni od lokacij so našli ostanke lončenine, kamne za mletje žita in živalske kosti. S primerjavo keramike z že znanimi najdišči v regiji so raziskovalci ocenili, da ograde datirajo med letoma 1550 in 1200 pred našim štetjem. To so potrdile tudi radiokarbonske analize živalskih kosti. Raziskovalci so odkrili tudi večje količine drugih ostankov, kot so mlinski kamni, lončene črepinje in koščki brona. Koncentracije artefaktov in gospodinjskih odpadkov kažejo, da je bilo vsaka naselbina dom razširjenih družin. Kako so izgledala njihova bivališča in ali so bila zasedena vse leto, ostaja nejasno. Kaže, da so živeli v hišah, narejenih iz protja, in ometanih z glino. “Občasno smo našli koščke ožganega premaza, ki nakazujejo, da je tamkajšnje strukture poškodoval ogenj,” je povedal Molloy.
Prav tako so odkrili, da so bila naselja močno utrjena, kar pomeni, da so bili takratni prebivalci “seznanjeni z vojskovanjem” – ne med sabo, temveč z zunanjim svetom. Na to kažejo tudi glineni vozovi in bronasto orožje, najdeni na pokopališčih blizu nekaterih ograjenih prostorov. Zakaj so potrebovali obrambna zemeljska dela, sicer ostaja nejasno.
Bili so sosedje in med sabo so sodelovali
Večina na novo odkritih ostankov ograjenih prostorov je le 5 ali 10 kilometrov narazen, vsaka je bila vidna od svojih najbližjih sosedov. Vsa naselja so imela tudi podobne lončarske sloge in arhitekturo. Zato je malo verjetno je, da so bili tukaj živeči ljudje sovražniki ali tekmeci, trdi Molloy: “Dejstvo, da so si delili pokrajino, pomeni, da so sodelovali.”
Naselja so bila prek trgovine z bronom in drugimi materiali povezana tudi s širšim svetom, domneva ekipa, in so bila del celinskega razcveta trgovine. V času njihovega obstoja je Evropo zaznamoval tudi razcvet civilizacij, kot so mikenska v Grčiji, hetitska in babilonska na Bližnjem vzhodu ter egipčanska, ki je takrat začenjala obdobje tako imenovanega novega kraljestva.
Nova najdišča skupaj z drugimi, nedavno odkritimi na Madžarskem in v Romuniji, tvorijo “spodnje panonsko omrežje”, kot ga imenujejo avtorji. Namesto gosto posejanih mest z obzidjem, ki so bila priljubljena v Egiptu, na Bližnjem vzhodu in v Grčiji, so si prebivalci Panonske nižine pustili veliko prostora: ena od ograjenih naselbin, ki so jo v zadnjih 20 letih izkopali v Romuniji, je obsegala več kot 33 kilometrov obzidja in jarkov, ki oklepajo površino več kot 17 kvadratnih kilometrov. “Ti ljudje so se zavedali urbanih civilizacij v Sredozemlju,” pravi Molloy, “vendar niso posnemali njihovega stila življenja”.
Okoli leta 1200 pred našim štetjem pa so prebivalci naselje, ki so ga arheologi preučevali, zapustili. Razlog za to je zaenkrat nejasen. Ograde so bile zapuščene, kot kaže pa nekatera naselja niso bila le izpraznjena, ampak namerno razstavljena – njihovi obrambni jarki so bili namerno zapolnjeni, zidovi podrti. Razlog ostaja skrivnost, vendar pa je lahko to odmev podobnih družbenih zlomov, kot so jih v tistem času doživljali prebivalci Evrope do severne Nemčije pa vse do Egipta.
Slika se zapolnjuje, a veliko neznank ostaja
Drugi strokovnjaki pravijo, da ostaja odprtih še veliko drugih vprašanj. Zaenkrat je na primer malo dokazov o hišah ali trajnih strukturah znotraj ograjenih prostorov, čeprav Molloy upa, da bodo v prihodnosti našli dokaze o tem.
Možno je, da je šlo za sezonska zbirališča, obredna središča, ograde za živino – ali nekaj povsem drugega. “Interpretacija avtorjev raziskave je še vedno na ravni modela, ne pa sprejete resnice,” pravi arheologinja beograjske univerze Marija Ljuština, ki ni sodelovala pri raziskavi. “Držim pesti, da bo več raziskav prineslo potrditev.”
Že sama velikost ograjenih prostorov pa pomeni, da lahko ostanejo skrivnost še leta. Vendar pa njihovo odkritje pomaga zapolniti prazno mesto na zemljevidu bronastodobne Evrope. “To je nova zgodba, ki spreminja naše znanje o pozni bronasti dobi in Balkanu,” pravi Dragan Jovanović, arheolog v Mestnem muzeju Vršac in soavtor raziskave. “Precej neverjetno je, da je do zdaj ostalo skrito.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!