Življenje sredi vulkana: imajo le eno trgovino, hrano pa kuhajo z vulkansko paro

Otok se imenuje Aogašima in leži približno 358 kilometrov južno od Tokia. Čeprav se zdi kot povsem odmaknjen svet, upravno spada pod japonsko prestolnico.

Njegova največja posebnost je nenavadna vulkanska pokrajina. Na južnem delu otoka se razprostira velika vulkanska kaldera, znotraj katere se dviga še manjši vulkanski stožec. Zaradi te značilne oblike je Aogašima iz zraka videti kot velikanska zelena skleda, ki se dviga iz Tihega oceana, piše portal Nova.rs.

Za otok je značilna redka vulkanska tvorba z dvojno kaldero. Njegovo obalo obdajajo visoki, strmi klifi, v notranjosti pa se dviga vulkanski stožec Marujama.

Kljub odmaknjenosti in zahtevnim naravnim razmeram je otok stalno poseljen. Tamkajšnji prebivalci so svoje vsakdanje življenje prilagodili posebnostim okolja, v katerem živijo, piše srbski portal.

Vulkan, ki je nekoč zahteval več kot 130 življenj

Čeprav Aogašima danes privablja ljubitelje narave in pustolovskega turizma, njena vulkanska preteklost razkriva tudi precej temnejšo plat otoka.

Po podatkih japonske meteorološke agencije so zadnje večje obdobje vulkanske dejavnosti zabeležili med letoma 1783 in 1785. Posebej uničujoč je bil izbruh 18. aprila 1785.

Na otoku je takrat živelo 327 ljudi, izbruh pa naj bi zahteval od 130 do 140 življenj. Preživele so evakuirali na sosednji otok Hačidžodžima, Aogašima pa je nato ostala neposeljena več kot pol stoletja, navaja Nova.rs.

Vulkan še danes velja za aktivnega, čeprav od takrat niso zabeležili novega večjega izbruha.

Prav vulkanska dejavnost, ki je nekoč ogrožala življenja otočanov, pa je danes zaslužna za eno najbolj nenavadnih značilnosti Aogašime.

Hrano pripravljajo s toploto iz Zemljine notranjosti

Na Aogašimi deluje geotermalna savna Fureai, ki jo ogreva naravna toplota iz Zemljine notranjosti. Namesto običajnih električnih grelnikov tako za ogrevanje savne izkoriščajo vulkansko energijo, piše Nova.rs.

V bližini so tudi odprtine v tleh, iz katerih uhaja vroča para. Domačini jih imenujejo hingja, naravno toploto pa izkoriščajo tudi za pripravo hrane. Na posebej urejenih mestih lahko tako prebivalci in obiskovalci z geotermalno paro skuhajo jajca ali sladki krompir.

Ko pade mrak, pa otok razkrije še eno svojo posebnost. Zaradi izjemno majhnega svetlobnega onesnaženja otok ponuja odlične razmere za opazovanje zvezd.

Čeprav Aogašima upravno spada pod Tokio, se življenje na otoku močno razlikuje od vsakdanjega vrveža večmilijonske japonske prestolnice.

Na otoku sta le ena trgovina in ena pošta, možnosti za nakupovanje in zabavo pa so zelo omejene. Prebivalci imajo kljub temu na voljo nekaj manjših lokalnih zbirališč, kjer lahko skupaj preživljajo prosti čas.

Po podatkih uradnega turističnega portala Tokia na Aogašimi živi nekaj več kot 160 ljudi, zaradi česar velja za najmanjšo japonsko občino po številu prebivalcev, še navaja srbski portal.