Znanstveniki identificirali 10.000 "nemogočih" kandidatov za eksoplanete

Znanstveniki so morda v eni sami raziskavi odkrili več kot 10.000 doslej nevidenih eksoplanetov, kar bi lahko skoraj čez noč potrojilo število znanih tujih svetov, piše portal Live Science.

Odkar so leta 1995 odkrili prvi tuji planet, število odkritih eksoplanetov postopoma raste.

Septembra lani so astronomi razkrili, da je število potrjenih eksoplanetov preseglo 6.000, po podatkih Nase pa jih je bilo od takrat na seznam dodanih še skoraj 300.

Toda v novi študiji, objavljeni 20. aprila na strežniku za predobjave znanstvenih člankov arXiv, raziskovalci poročajo, da so naenkrat odkrili osupljivih 11.554 kandidatov za eksoplanete.

Če bodo vsi potrjeni, bi skupno število eksoplanetov naraslo na skoraj 18.000, kar je skoraj trikrat več od trenutnega števila.

Študija še ni bila strokovno recenzirana.

Satelit je "pregledal" več kot 80 milijonov zvezd

Ekipa je s pomočjo algoritma strojnega učenja analizirala svetlobne krivulje natanko 83.717.159 zvezd, ki jih je zajel Nasin satelit TESS (Transiting Exoplanet Survey Satellite), vesoljski teleskop velikosti avtomobila, ki od leta 2018 kroži okoli Zemlje in je specializiran za iskanje planetov izven osončja.

Teleskop opazuje zvezde in meri majhne spremembe v njihovi svetilnosti, ki jih povzroči planet, ki se premika preko njihove ploskve (tranzit).

Od vel kot 11.000 kandidatov za eksoplanete, jih 10.052 še nikoli prej niso zaznali.

Preostale so sicer že identificirali drugi znanstveniki, vendar še niso uradno potrjeni kot eksoplaneti.

Približno 87 odstotkov kandidatov so opazili pri dveh ali več tranzitih, kar je raziskovalcem omogočilo izračun orbitalnih period planetov, ki segajo od 0,5 do 27 dni, poroča StellarCatalog.com.

Zakaj so ti eksoplaneti "nemogoči"?

TESS je bil posebej zasnovan za zaznavanje tranzitnih objektov in je doslej odkril že 882 potrjenih eksoplanetov. Pri preučevanju podatkov, pridobljenih s teleskopom, pa se večina raziskovalcev posveti predvsem tistim tranzitom, ki so najbolj opazni – tistih, pri katerih je svetloba opazovane zvezde precej zasenčena.

Toda teleskop na svojih posnetkih zajame tudi ogromno precej šibkejših dogodkov.

Te potencialne tranzitne dogodke je izredno težko zaznati, zato jih med podatki ljudje običajno spregledajo.

Da bi premagali to oviro, je ekipa ustvarila algoritem strojnega učenja, ki se je naučil prepoznavati subtilne znake morebitnega tranzita.

Računalniški program je tako ekipi omogočil tudi analizo ogromnega nabora podatkov, ki bi ga bilo po poročanju portala Universe Today za ljudi "nemogoče" pregledati samostojno.

"To delo kaže, da lahko obsežna iskanja tranzitov s pomočjo strojnega učenja bistveno razširijo popis kandidatov za tranzitne planete, zlasti okoli šibkih zvezd," so raziskovalci zapisali v članku.

Žal kratke orbitalne periode kandidatov za eksoplanete nakazujejo, da so ti planeti verjetno preblizu svojim matičnim zvezdam, da bi lahko podpirali življenje, kakršnega poznamo.

Bolj oddaljeni planeti namreč tranzitirajo redkeje in verjetnost, da se pri tranzitu poravnajo z opazovalcem (teleskopom) je manjša.

Da je algoritem uspešen, nakazuje odkritje "vročega Jupitra"

Da bi preverili veljavnost svojega modela, so enega izmed novih kandidatov poskušali potrditi tudi sami.

Z uporabo enega od 6,5-metrskih teleskopov Magellan v čilski puščavi Atacama je ekipa identificirala eksoplanet tipa "vroči Jupiter" z oznako TIC 183374187 b, ki kroži okoli zvezde približno 3.950 svetlobnih let od Zemlje — natanko tam, kjer je napovedal algoritem.

Potrditev planeta TIC 183374187 b nakazuje, da bodo vsaj nekateri drugi kandidati za eksoplanete prav tako potrjeni.

Pred tem pa jih morajo preveriti neodvisne raziskave in podrobneje preučiti, kar lahko traja mesece ali celo leta.