Kako je Trump z napadom na Iran pospešil zeleni prehod

Donald Trump je s svojim ponovnim vzponom na položaj ameriškega predsednika v začetku lanskega leta navdušil fosilne lobije. Napovedal je vojno zelenemu prehodu in z vzklikom "vrtaj, srček, vrtaj" nedvoumno nakazal smer svoje politike. Z ukinitvijo podpor čistejši energiji in izstopom ZDA iz Pariškega podnebnega sporazuma jo je še formalno potrdil.

Trump je ob inavguraciji obljubil, da bo v enem letu stroške energije za Američane prepolovil, kar da bo dosegel z odpravo vseh omejitev črpanja nafte in plina. Podnebne spremembe pa je označil za zeleno prevaro, ki koristi Kitajski.

Toda z napadom na Iran je, kot ugotavljajo analitiki, dosegel točno nasprotno. Američani za bencin plačujejo 50 odstotkov več kot pred vojno, prodaja električnih avtomobilov in sončnih panelov je po vsem svetu poskočila, največji zmagovalec energetskega pretresa, ki ga je povzročil ameriški predsednik, pa utegne biti prav Kitajska.

Blokada in alternative

Blokada Hormuške ožine, skozi katero so ladje iz zalivskih držav pred vojno pretovorile za več kot petino svetovne proizvodnje nafte in zemeljskega plina, predstavlja največjo motnjo v oskrbi s fosilnimi gorivi v zgodovini. Tudi če bi se ta ključna pomorska pot kmalu popolnoma sprostila, bo vpliv na cene energentov dolgotrajen, predvsem v Aziji, a tudi v Evropi. Zmanjšana ponudba pomeni višje cene, se strinjajo analitiki.

Marsikdo je ob visokih cenah goriva začel razmišljati o alternativah, s katerimi bi si zagotovil neodvisnost od nihanj cen nafte na svetovnih trgih.

Rekordna prodaja električnih avtomobilov

Prodaja električnih avtomobilov je v zadnjih dveh mesecih poskočila, tako po svetu kot pri nas.

Marca se je število registracij novih električnih vozil v EU v primerjavi z marcem lani povečalo za 48,9 odstotka, kažejo podatki Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov (ACEA). V Evropi je bilo prvič v enem mesecu prodanih več kot pol milijona električnih vozil.

V Sloveniji je bil marca prvič v zgodovini najbolj prodajani avtomobil električen, Tesla model 3. Aprila pa je bilo pri nas registriranih 1.025 električnih avtomobilov, kar je več kot dvainpolkrat toliko kot aprila lani.

Po podatkih kitajskega združenja proizvajalcev osebnih vozil je njihov izvoz električnih in hibridnih vozil marca dosegel rekord in je za 140 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani.

Kerozina zmanjkuje, letala na tleh

Vojna ima ogromen vpliv tudi na poslovanje letališč in letalskih družb, nekatere so posledice vojne že pahnile čez rob. Cene letalskega goriva, ki ga večinoma pridobivajo iz surove nafte, so se po ameriško-izraelskem napadu na Iran zvišale za več kot 80 odstotkov.

V prvih dneh so turisti pobegnili iz priljubljenih zalivskih letovišč, kot je Dubaj, tamkajšnje letališče – po število potnikov lani drugo največje na svetu – pa je marca zabeležilo le tretjino siceršnjega prometa.

Letalske družbe zvišujejo cene vozovnic in zmanjšujejo število letov. Ameriški Spirit Lines je prejšnji teden po 34 letih delovanja zaradi previsokih stroškov kerozina končal v stečaju, Lufthansa pa je iz istega razloga zaprla hčerinsko družbo CityLine in odpovedala 20 tisoč letov.

Po podatkih Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) je mednarodni promet marca v primerjavi z lanskim marcem upadel za 0,6 odstotka, to je za okrog 3 milijone potnikov.

Izboljšanja v letalskem sektorju ni na vidiku. "Na žalost je zelo verjetno, da bo dopust mnogih prizadet – bodisi zaradi odpovedi letov bodisi zaradi zelo, zelo dragih vozovnic," je pred kratkim dejal evropski komisar za energijo Dan Jørgensen. "Tudi če storimo vse, kar je v naši moči, če goriva ni, ga pač ni," je dodal.

Kitajska zmaguje

Kitajska je največja svetovna proizvajalka tehnologije za obnovljive vire in s tem zmagovalka trenutne krize. Izvoz sončnih panelov, baterij in električnih vozil je marca dosegel rekordne ravni, podatke energetskega mislišča Ember povzema CNN.

Emberjevo poročilo navaja, da je Kitajska marca izvozila za 68 gigavatov sončne tehnologije, s čimer je za 50 odstotkov presegla prejšnji rekord iz lanskega avgusta. Nove rekorde pri uvozu kitajskih panelov je zabeležilo 50 držav, večinoma v Aziji in Afriki, ki jih je energetska kriza najbolj prizadela.

"Šoki zaradi fosilnih goriv dodatno spodbujajo razmah sončne energije," je izpostavil višji analitik Emberja Euan Graham. "Sončna energija je že postala motor svetovnega gospodarstva, trenutni cenovni šoki pri fosilnih gorivih pa jo prestavljajo v višjo prestavo," je poudaril.

Po podatkih kitajske carine se je skupni izvoz sončne tehnologije, baterij in električnih vozil marca medletno povečal za 70 odstotkov, navaja Ember. Te tri panoge so na Kitajskem postale znane kot "nova trojica", ki pomembno prispeva k rasti BDP, in je nadomestila izvoz oblačil, gospodinjskih aparatov in pohištva, ki so prej poganjali gospodarsko rast.

Izvoz baterij iz Kitajske je marca dosegel 10 milijard dolarjev, pri čemer so posebej visoke stopnje rasti zabeležili v Evropski uniji, Avstraliji in Indiji, še navaja Ember.

Tragedija in ironija

Sekretar okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah Simon Stiell je v govoru na sedežu Mednarodne agencije za energijo (IEA) v Parizu poudaril, da kriza stroškov fosilnih goriv duši svetovno gospodarstvo, a hkrati pospešuje svetovni razcvet obnovljivih virov energije.

Kot je povedal, je ob energetski krizi, posledici vojne z Iranom, nemogoče prezreti ekonomsko logiko obnovljivih virov energije.

Iz tragedije vojne se po besedah Stiella razvija velika ironija. "Obnovljivi viri ponujajo varnejšo, cenejšo in čistejšo energijo, ki ni talka ozkih pomorskih prehodov ali globalnih konfliktov," je dejal.

Ne le energetska varnost, tudi avtonomija

Države so ob krizi pospešile ukrepe za zeleni prehod. Francija je denimo podvojila sredstva za elektrifikacijo, Slovenija pa med drugim zvišala subvencije za toplotne črpalke Eko sklada.

Kitajska, Indija, Indonezija, Južna Koreja, Nemčija, Združeno kraljestvo in številne druge države so poudarile, da je pospeševanje prehoda na obnovljive vire temelj energetske varnosti – pa tudi politične avtonomije in suverenosti, je pojasnil Stiell.

"Ko se soočamo z drugim šokom zaradi fosilnih goriv v manj kot petih letih, je lekcija za našo državo jasna: obdobje energetske varnosti, ki temelji na fosilnih gorivih, je končano, obdobje energetske varnosti na osnovi čiste energije pa mora dozoreti," je poudaril britanski minister za energijo Ed Miliband.

Po besedah Stiella je zdaj jasno, da so pred nekaterimi najhujšimi posledicami te krize najbolje zaščitene države, bogate z obnovljivimi viri. Posebej je izpostavil Španijo in Pakistan, ki je pred nekaj leti začel množično uvažati poceni kitajske sončne panele.

"Tisti, ki so se borili za to, da bi svet ostal odvisen od fosilnih goriv, nehote dodatno pospešujejo svetovni razcvet obnovljivih virov energije," je dejal Stiell. "To je resničen zagon. Izkoristiti ga moramo za pospešitev resnega globalnega prehoda," je poudaril.

Trump je tako z napadom na Iran in zaprtjem Hormuške ožine za zeleno preobrazbo v eni potezi storil več kot marsikateri voditelj, ki ne nasprotuje znanstvenim dognanjem o podnebni krizi, a dela zgolj majhne korake k opustitvi fosilnih goriv.