
Znanstveniki so v študiji razkrili približno oceno, kdaj bi lahko našemu planetu nekega dne zmanjkalo kisika. Izkazalo se je, da se to lahko zgodi manj postopoma, kot so sprva menili.
Oglaševanje
Danes o dihanju skoraj ne razmišljamo, saj je kisik ključen del življenja na Zemlji. A vendar znanstveniki že dolgo poudarjajo, da to ni večno, saj so raziskave pokazale, da bi lahko našemu planetu zmanjkalo kisika.
Kot kaže študija, objavljena v reviji Nature Geoscience, bo Zemljina atmosfera v prihodnosti doživela drastično preobrazbo, po kateri ne bo več primerna za večino oblik življenja, ki jih poznamo danes, piše Nova.rs.
Po ocenah raziskovalcev bo raven kisika v ozračju ostala razmeroma stabilna še približno 1,08 milijarde let, temu pa bo sledil nenaden padec, ki bo popolnoma spremenil razmere na Zemlji. Ta bo po njihovih ocenah začela spominjati na davni svet iz preteklosti, ko kompleksno življenje še ni obstajalo.
Glavni razlog za to se skriva v Soncu, ki sčasoma postaja vse svetlejše in oddaja vse več energije. To počasno, a nenehno naraščanje temperature bo sčasoma vplivalo na našo atmosfero in količino ogljikovega dioksida v njej.

Prav ta ogljikov dioksid pa je ključnega pomena za fotosintezo, saj ga rastline, alge in mikroorganizmi uporabljajo za proizvodnjo kisika. Ko ga je premalo, se fotosinteza začne slabiti, proizvodnja kisika pa se drastično zmanjša.
Proces bi lahko potekal hitreje kot predvideno
Znanstveniki so opozorili, da se ta proces morda ne bo zgodil tako postopoma, kot so domnevali v preteklosti. Namesto počasnega izginjanja kisika bi lahko atmosfera spremenila bistveno hitreje. To pomeni, da bi Zemlja izgubila pogoje, ki so nujni za preživetje večine zapletenih organizmov.
V takšnem svetu ne bi bilo več živali, gozdov in rastlin, ki jih poznamo danes. Prevladovali bi preprosti mikroorganizmi, ki so sposobni preživeti brez kisika, podobni bakterijam, ki so obstajale pred milijardami let.
Kot piše v študiji, so raziskovalci preučevali tudi scenarij možnega "vlažnega toplogrednega učinka " oziroma procesa, pri katerem ekstremno segrevanje planeta povzroči izhlapevanje vode z Zemljine površine. Kisik pa bi po njihovih ugotovitvah izginil, še preden bi oceani popolnoma izhlapeli.
Znanstveniki so kisik v preteklosti obravnavali kot enega glavnih znakov, da planet lahko podpira življenje, vendar so s študijo ocenili, da lahko življenje obstaja tudi v razmerah z zelo malo kisika. Zaradi tega vse bolj razmišljajo o možnosti, da bi nezemeljski organizmi lahko uporabljali povsem drugačne kemične procese za preživetje, piše Nova.rs
Razloga za paniko ni
Avtorji študije pa so kljub ugotovitvam zatrdili, da razloga za paniko ni. Milijarda let namreč predstavlja tako ogromno časovno obdobje, da je z vidika človeške civilizacije skoraj nepredstavljivo.
Ob tem so opozorili, da obstajajo drugi izzivi, ki so nam precej bližje - vse od podnebnih sprememb do geoloških in kozmičnih dogodkov.
Vendarle pa je raziskava odprla pomembno vprašanje o tem, kako krhko je pravzaprav ravnovesje, ki omogoča življenje na Zemlji.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Najbolj brano
Oglaševanje
Oglaševanje