Soočenje izvedencev ni razrešilo ključnega vprašanja v sojenju za uboj v Mariboru

Izvedenci psihiatrične stroke so na mariborskem tožilstvu tudi po soočenju ostali na nasprotnih bregovih o prištevnosti obtožene, ki ji sodijo zaradi uboja svojega partnerja maja 2022. Medtem ko en izvedenec meni, da je bila njena sposobnost razumevanja dejanja le zmanjšana, drugi izvedenki ocenjujeta, da v času dogodka ni bila prištevna. Sojenje se bo nadaljevalo novembra.
Na mariborskem sodišču so v nadaljevanju sojenja obtoženi za uboj partnerja v Valvasorjevi ulici v Mariboru maja 2022 na zahtevo tožilstva izpeljali soočenje izvedencev psihiatrične stroke, ki pa so tudi tokrat glede psihičnega stanja obtožene v času dejanja vztrajali vsak pri svojem. Nadaljevanje sojenja je predvideno za 10. november.
Medtem ko je prvi s strani sodišča postavljeni izvedenec psihiatrične stroke Peter Pregelj ocenil, da je bila sposobnost razumevanja in obvladovanja ravnanja obtožene zaradi prilagoditvene motnje zmanjšana, a ne bistveno, pa sta izvedenka psihiatrije Ilonka Vučko Miklavčič in klinična psihologinja Sana Čoderl Dobnik po pogovoru z obtoženo ugotovili prilagoditveno ter posttravmatsko stresno motnjo ter akutno stresno reakcijo, zaradi česar naj v času dejanja ne bi bila prištevna.
Ker je šlo za diametralno nasprotna mnenja o vprašanju, ki je po mnenju sodnega senata pod vodstvom sodnice Nine Grdinić bistveno za ta postopek, so danes na predlog tožilke Nevenke Berdnik opravili soočenje izvedencev, ki pa jim verjetno ne bo olajšalo dela. Pregelj je namreč kljub dodatnemu dokaznemu gradivu in nedavnemu dopolnjenemu zagovoru obtožene ostal neomajen pri svojem mnenju.
"Postravmatska stresna motnja in akutna stresna reakcija nista dokazljivi"
Kolegicama je očital netočnosti pri pripravi njunega mnenja, ključno pa je po njegovi oceni, da iz razpoložljivih podatkov in pogovora z obtoženo ni mogoče dokazati, da je bila postravmatska stresna motnja, kaj šele akutna stresna reakcija pri njej prisotna v času tragičnega dogodka.
Izvedenki sta po drugi strani pojasnili, da sta za izdelavo mnenja z obtoženo opravili pogovor o samem dogodku in preteklem dogajanju v družini, opazovali njeno vedenje, opravili klinične psihološke teste ter se seznanili z vsemi relevantnimi deli sodnega spisa. Kot sta dejali, je zanju pomembno, da je pacientka pri tem bila pristna, opirali pa sta se tudi na izjavo policista o njenem slabem psihičnem stanju po dogodku.
24. novembera še en narok
Prav slednje pa je zmotilo Preglja, saj da izvedenki v izvidu po pregledu obtožene nista omenjali amnezije, ki jo nato kot enega od pokazateljev akutne stresne reakcije navajata v izvedenskem mnenju. Izjava policista je namreč po njegovem mnenju zgolj nestrokovna ocena in se nanjo ni mogoče opirati, na drug način pa njenega stanja pozneje ni mogoče ugotavljati, saj akutna stresna reakcija izzveni v nekaj urah do dveh dneh po stresnem dogodku.
Obtožena je izvedencu Preglju sicer očitala, da si zanjo ni vzel preveč časa, da ji je sicer prisluhnil, prav veliko vprašanj pa da za njo ni imel. Po drugi strani naj bi jo izvedenki Vučko Miklavčič in Čoderl Dobnik celovito izprašali in si na podlagi tega ustvarili mnenje, ki gre v prid obrambi.
Tožilka Berdnik si bo vzela čas in temeljito preučila zapisnik današnjega soočenja, nato pa se bo odločila glede morebitnih dodatnih dokaznih predlogov. To bo jasno na novembrskem naroku, sodnica Grdinić pa je za 24. november razpisala še en narok, ko bi lahko sojenje, če ne bo novih predlogov, tudi sklenili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje