Kdaj bo konec rekordno vročega poletja? (VIDEO)

Meteorologinja Katja Kozjek Mihelec je tako na današnji izjavi za medije Arsovih strokovnjakov napovedala, da bodo visoke dnevne temperature, večinoma v razponu nekje med 28 in 33 stopinjami Celzija, vztrajale do vključno torka.

Občutnejša sprememba vremena se po trenutnih modelih nakazuje sredi prihodnjega tedna. Po besedah Kozjek Mihelec tako kaže na prehod precej izrazite hladne fronte, ki bo med sredo in četrtkom prinesla občutnejšo ohladitev in najverjetneje tudi težko pričakovane padavine. Po sedanjih izračunih naj bi padlo od 20 do 50 milimetrov dežja, padavine pa naj bi bile za razliko od zadnjih mesecev precej enakovredno razporejene po državi.

S tem naj bi se vendarle zaključilo letošnje res dolgo in rekordno vroče poletje, saj bodo temperature v drugi polovici prihodnjega tedna predvidoma le malo nad 20 stopinjami Celzija.

Letošnje poletje je bilo najbolj vroče

Da je bilo letošnje meteorološko poletje, ki je trajalo od 1. junija do 31. avgusta, v Sloveniji najbolj vroče od začetka primerljivih podatkov, to je od leta 1950, je Arso objavil že v sredo. Danes pa so na agenciji ugotovitve o minulih mesecih strnili.

Klimatolog Gregor Vertačnik je tako npr. ponovil, da je temperaturni odklon od primerjalnega obdobja 1991–2020 dosegel 2,8 stopinje Celzija, in s tem presegel prejšnji rekord 2,4 stopinje, dosežen v poletjih 2003 in 2024.

Je bil pa odklon še večji pri dnevni najvišji temperaturi, kar pomeni, da so bili popoldnevi še bolj izrazito nadpovprečno topli. V najvišji dnevni temperaturi je bil tako odklon približno 3,6 stopinje Celzija, pri najnižji pa 1,9 stopinje, je podrobneje pojasnil.

Letošnje poletje je bilo na ravni države tudi najbolj sončno vsaj od leta 1960, ko so na voljo primerljivi podatki. Sonca je bilo približno 18 odstotkov več, kot ga je običajno, še posebej nadpovprečna je bila osončenost gorskega sveta. Po višini padavin pa je bilo poletje na državni ravni približno sedmo najbolj suho od leta 1950, v delu jugovzhodne Slovenije pa je bilo rekordno suho.

Vsi trije meseci minulega meteorološkega poletja so bili izrazito nadpovprečno topli, avgust pa je bil z odklonom 3,7 stopinje Celzija najtoplejši avgust in mesec v Sloveniji vsaj od leta 1950. Ni pa bil dosežen absolutni temperaturni rekord za Slovenijo, ki ostaja 8. avgusta 2013 na letališču Cerklje ob Krki izmerjena temperatura 40,8 stopinje.

Temperature rek ponekod rekordno visoke

Vročina in pomanjkanje padavin sta povzročila izrazito nizkovodne razmere, ki pa niso bile najhujše doslej. Na površinskih vodah jih lahko tako po pojasnilih hidrologa Janeza Polajnarja uvrščamo nekje med tri do štiri najbolj intenzivne v zadnjih 45 letih, medtem ko se sušne razmere v podzemnih vodah uvrščajo nekje na šesto mesto v zadnjih 45 letih. Posebnost sušnih razmer pa je bila ta, da so se združile z izjemno visokimi temperaturami, zato so bile tudi temperature rek, npr. v Pomurju in na spodnji Savi, in jezer, tudi Blejskega in Bohinjskega, ponekod rekordno visoke.

Količine podzemnih voda so se vztrajno zmanjševale, pa vendar ekstremno nizkih gladin podzemnih voda na Arsu niso zabeležili. Izjemno ali zelo sušne razmere so zabeležili predvsem na območjih Koroške, Podravja, spodnjega toka Savinje in Save ter na območju Notranjske in Dolenjske. Pri površinskih vodah pa po nizkovodnih razmerah izstopajo Dolenjska, kočevsko in spodnjesavsko območje ter Pomurje in Podravje.

Na rekah Muri in Dravi so julija zabeležili rekordno nizek pretok, na ostalih rekah pa so zabeležili eno najnižjih, čeprav ne rekordno najnižjih poletnih vodnatosti v zadnjih 45 letih.

Padavine v avgustu in tiste, napovedane v prihodnjem tednu, nizkovodnih razmer bistveno ne bodo izboljšale, vsaj ne v podzemnih vodah, je opozoril Polajnar. Za izboljšanje bi potrebovali precej več padavin in take, ki bi morale pasti v daljšem časovnem obdobju. Pri globljih vodonosnikih bi potrebovali nekje 300 milimetrov padavin, nekoliko manj pa v plitvih. Ob običajnem jesenskem deževju bi se lahko podzemne vode na običajno raven dvignile nekje do konca tega leta.

Obsežna in intenzivna suša

Vročina, pomanjkanje padavin in izjemno visoko izhlapevanje vode iz rastlin so privedli tudi do velike ali celo izjemne suše v pretežnem delu države. Agrometeorologinja Andreja Sušnik je poudarila, da bo na posameznih območjih, predvsem v spodnjem Posavju in v Beli krajini potrebnih več kot 200 milimetrov postopnega dežja za normalizacijo razmer v površinskem sloju tal.

Na splošno sta predvsem vzhodni in jugovzhodni del Slovenije še vedno obarvana v rdeče barve izjemne suše, nekoliko bolj ugodno je stanje v severozahodnem in zahodnem delu Slovenije.

Do zdaj smo osemkrat po letu 2000 v Sloveniji beležili sušo takšne razsežnosti, da je država razglasila naravno nesrečo. Tudi letošnja se bo uvrstila med te, na Arsu pa ocenjujejo, da bo najbolj obsežna in intenzivna med njimi, kar se izraža tudi v gospodarski škodi v kmetijstvu.