Priporočila OECD so koristna, poročilo pa je treba brati v celoti, ne le posameznih delov, je ob današnji predstavitvi Ekonomskega pregleda za Slovenijo 2022 dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Izvedbo strukturnih reform podpira, pri čemer meni, da so potrebni ukrepi na vseh področjih. Med drugim je napovedal široko davčno reformo.
“Ne verjamem, da so strukturne reforme možne brez ukrepov na vseh področjih,” je ob predstavitvi najnovejšega poročila Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) na Brdu pri Kranju dejal Boštjančič. Med ključnimi reformami je navedel reformo zdravstvenega sistema za bolj kakovostno, dostopno in učinkovito zdravstvo. Zdravstveni reformi, ki si med drugim prizadeva, da bodo ljudje živeli dlje, po njegovem mnenju logično sledi pokojninska reforma, ki bo med drugim spodbudila daljše ostajanje v zaposlitvi.
Dejal je, da bo vlada zelo verjetno šla v širšo davčno reformo, kot je načrtovala na začetku. Reforma bi bila lahko za razpravo v koaliciji pripravljena jeseni, v začetku naslednjega leta bi lahko začeli razpravo z različnimi deležniki, je napovedal. Z reformo naj bi naslovili priporočilo OECD, da bi bilo treba zmanjšati davčno obremenitev dela in da je še prostor za povečanje obdavčitve potrošnje in premoženja, ter “še marsikaj drugega”, je povedal minister.
Pri tem je dejal, da želijo nasloviti vse “anomalije”, ki so se zgodile pri davkih in so “v veliki meri posledica bolj ali manj močnih lobističnih skupin”. Del sprememb bo po njegovih besedah zelo verjetno za sprejem pripravljenih že letos – med temi je velik razkorak pri obdavčitvi dela zaposlenih in t. i. normirancev. Tako kot priporoča OECD, vlada načrtuje ciljane ukrepe za boj z inflacijo, glede energetske draginje bodo ukrepi naslavljali določene skupine prebivalstva in industrije, je dejal Boštjančič.
Mesec naročil nov izračun minimalnih življenjskih stroškov
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je potrdil ciljani pristop pri boju z draginjo in med drugim napovedal, da se bodo osredotočili na najbolj socialno ogrožene, saj se najhitreje dražijo osnovne dobrine, kot so ogrevanje, energenti in hrana. Povedal je, da je ministrstvo naročilo nov izračun minimalnih življenjskih stroškov in da bodo novemu izračunu prilagodili mehanizme socialne države. Ob tem pa bodo potrebni ukrepi, ki jih že pripravlja vladna skupina za draginjo, je dodal.
Glede davkov je Mesec dejal, da ne nasprotuje razpravi o njihovi spremembi, je pa ob podatkih o davčnem bremenu po državah poudaril, da višina davčnega bremena kaže tudi na obseg pravic, ki jih zagotavlja posamezna država. Tako bo za povečanje produktivnosti in odpravo razvojne vrzeli treba nameniti več sredstev za razvoj in raziskave, za ustavitev odseljevanja iz Slovenije bo treba ukrepati glede stanovanjske krize in ustvarjati priložnosti za mlade, za ureditev dolgotrajne oskrbe bodo potrebna tudi javna sredstva, je navedel. Pozdravil je stališče ministra za finance glede odpravljanja vrzeli med redno zaposlenimi in prekarnimi delavci. Mesec med možnostmi za povečanje produktivnosti vidi tudi v razvoju ekonomske demokracije z vključevanjem delavcev v lastništvo podjetij.
Guverner Banke Slovenije: Produktivnost stagnira že 10, 15 let
Ministrica brez resorja, pristojna za digitalno preobrazbo, Emilija Stojmenova Duh je med drugim dejala, da že iščejo rešitve, ki naslavljajo izzive na področju digitalizacije, ki jih navaja poročilo. Tako je med drugim napovedala prizadevanja za pokritje belih lis, torej območij, ki niso komercialno zanimiva za pokritje s širokopasovnim internetnim dostopom, prav tako iščejo rešitve za zagotovitev cenejšega širokopasovnega dostopa, izboljšanje digitalnih spretnosti ljudi, za kar bo pomembno vseživljenjsko učenje, na dolgi rok pa tudi spremembe v izobraževalnem sistemu, ter povečanje izkoriščanja potenciala digitalizacije pri podjetjih.
Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je med izzivi, ki jih navaja poročilo, izpostavil zvišanje produktivnosti, ki po njegovih besedah že 10 do 15 let stagnira. Pomembno bo tudi nasloviti demografske spremembe, saj se bo sicer povečal pritisk na javne finance. Države z več prostora v javnih financah pa se lahko učinkoviteje odzovejo v času kriz.
Inflacija po Vasletovih besedah postaja širše osnovana, višje cene energije se prelivajo v ostale proizvode. Za znižanje inflacije bo ključno končanje vojne v Ukrajini, pomembno pa bo tudi ukrepanje politik, med drugim denarne. Evropska centralna banka (ECB) je tako začela postopno normalizacijo denarne politike s prenehanjem odkupovanja vrednostnih papirjev, na julijskem zasedanju bo ECB predvidoma zvišala ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke, septembra bi lahko sledil nov dvig za 0,50 odstotne točke, do dodatnih dvigov bi lahko prišlo v zadnjem četrtletju letos in prvem četrtletju 2023, je napovedal.
Direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Marijana Bednaš je med tveganji navedla vpliv višanja cen na pritiske po rasti plač, kar bi lahko vodilo v inflacijsko spiralo. Umar pričakuje, da bo inflacija letos nekaj odstotnih točk višja od 6,4 odstotka, kot so napovedali spomladi, in torej blizu napovedi centralne banke, ki je pri devetih odstotkih.
Glede fiskalne politike Bednaš meni, da je smiselno iskati ravnotežje med kratkoročnimi, nujnimi ukrepi in iskanjem poti za konsolidacijo javnih financ. O možnostih, da bi dodatne zaposlene lahko zagotovili z aktivacijo šolajočih in starejših od 55 let, kar navaja OECD, Umar meni, da so omejene in da bo pomembno privabljanje tuje delovne sile.
OECD Sloveniji priporoča ciljano brzdanje inflacije in izvedbo reform
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) v danes objavljenem najnovejšem ekonomskem pregledu za Slovenijo ugotavlja, da je Slovenija dosegla močno postpandemijsko okrevanje, a gospodarsko aktivnost zavirajo visoka inflacija, ozka grla v dobavnih verigah in drugi učinki vojne v Ukrajini. Slovenija bi se morala osredotočiti na obvladovanje inflacije in nato pospešiti izvedbo reform za dvig produktivnosti ter zagotovitev višje in bolj vzdržne gospodarske rasti na dolgi rok.
OECD za zagotovitev močnejše gospodarske rasti priporoča zmanjšanje obdavčitve dela ob hkratnem povečanju davkov na potrošnjo in premoženje, poenostavitev sistema davka na dodano vrednost (DDV) z razširitvijo obdavčitve po osnovni stopnji DDV ter spodbujanje določanja plač na ravni podjetij v okviru, določenem na ravni panoge.
Med izzivi je tudi digitalizacija. Slovenija bi morala izboljšati povezljivost med drugim z zagotavljanjem dostopnejšega širokopasovnega dostopa.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje