Kako bomo evropski embargo na rusko nafto čutili na slovenskih črpalkah?

Gospodarstvo 04. Maj. 202209:59 > 11:475 komentarjev
Delite:
cena nafta gorivo tank črpalka
Foto: Profimedia

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala embargo na uvoz nafte iz Rusije, ki je do začetka vojne pokrivala četrtino evropskih potreb po črnem zlatu. Čeprav je šla že v zadnjih dneh razprava v smeri, da bo Bruselj tokrat kljub nasprotovanju Madžarske embargo res uvedel, je cena nafte na borzi padala. Je embargo že vračunan v borzne cene ali je bilo to zatišje pred (cenovno) nevihto?

Potem ko je Nemčija spremenila svoje stališče in izrazila pripravljenost za takojšen embargo na uvoz ruske nafte, je zdaj tudi Bruselj uradno predlagal embargo, h kateremu so nekatere evropske države – med njimi Slovenija – pozivale vse od začetka vojne v Ukrajini. Kremelj namreč vojaški poseg financira s prihodki od prodaje energentov. Ukrep morajo zdaj potrditi še države članice, pričakovati je izjeme za Madžarsko in Slovaško, ki sta precej odvisni od ruske nafte.

Odgovarjamo na vprašanja o podrobnostih embarga in o možnih posledicah za nas.

Koliko ruske nafte porabimo?

Pred vojno je Rusija pokrivala četrtino evropskih potreb po nafti. Stari celini je prodala med tri in 3,5 milijona sodčkov nafte dnevno za pogonska goriva, ogrevanje in industrijo. Pri tem pa vse države niso v istem čolnu, saj so deleži nafte ruskega izvora v njihovi porabi precej različni. Slovenija je, na primer, po še začasnih podatkih Statističnega urada RS iz Rusije lani uvozila šest odstotkov celotne količine nafte in naftnih proizvodov. Nekatere druge države so precej bolj odvisne. Nemčija je od Rusov pred vojno dobila skoraj tretjino nafte, Madžarska polovico, Finska, Poljska, Litva, Slovaška pa celo več kot dve tretjini. Spodaj so podatki za leto 2020.

Ali vse države EU podpirajo embargo?

Tudi ali predvsem zaradi razlik v stopnji odvisnosti od ruske nafte so stališča držav do podpore embargu različna. Slovenija ga je vse od začetka vojne podpirala. Nemčija je od začetka vojne opozarjala na ekonomske posledice takojšnjega embarga. A konec preteklega tedna je sporočila, da je odvisnost od ruske nafte s 30 zmanjšala na približno 12 odstotkov – po poročanju Deutsche Welle rusko nafto uvaža le še rafinerija v mestu Schwedt, ki pa je v lasti ruskega Rosnefta – in da podpira takojšen embargo. Podobno je stališče omilila Avstrija.

Slovaška, ki je močno odvisna od ruske nafte, medtem okleva, največ nasprotovanja pa je z madžarske strani. Ta napoveduje, da bo v primeru sankcij proti Rusiji vložila veto. Vodja kabineta predsednika vlade Viktorja Orbana Gergely Gulyas je v nedeljo zvečer na madžarski televiziji poudaril, da nikoli ne bodo podprli tovrstnih sankcij.

Po tem, ko je danes Evropska komisija obelodanila predlog embarga, sta tako Madžarska kot Češka opozorili, da ne vključuje rešitev, kako zagotoviti energetsko varnost bolj odvisnih držav.

Ali lahko EU uvede embargo brez soglasja vseh?

Embargo, ki ga danes predlaga Evropska komisija, morajo potrditi vse države članice EU. Da bi se izognili njunemu vetu na sprejetje novega paketa sankcij, pa naj bi Evropska komisija Madžarski in Slovaški ponudila daljše prehodno obdobje (do konca leta 2023) ali pa ju celo izvzela iz embarga na uvoz ruske nafte.

Se bodo zaradi embarga cene zvišale?

Danes do 9.30 je cena nafte brent na borzi porasla za 2,3 odstotka, analitik Tilen Šarlah pa pretirane rasti ne pričakuje. “Cene bodo na kratek rok verjetno poskočile, vendar je treba dodati, da je ta možnost že večinoma vračunana v ceno nafte,” odgovarja. Tudi v Petrolu pričakujejo kratkoročno rast cen.

Kot smo že večkrat pisali, se je nafta letos občutno podražila. Na začetku leta je bila cena nafte brent pod 80 dolarjev za sodček, na začetku marca – tik po začetku vojne – se je povzpela prek 130 dolarjev, zdaj pa že nekaj časa vztraja malo nad stotimi dolarji. Šarlah meni, da bi embargo morda lahko povzročil nov skok, a bi bil ta kratkotrajen, sledil bi padec cen, saj “bi se trg temu prilagodil in bi se manjkajoča ponudba ruske nafte nadomestila z drugimi viri”. Na daljši rok je izpad ruske nafte nadomestljiv, meni.

Dodajmo, da je nemški gospodarski minister Robert Habeck v ponedeljek opozoril, naj se države EU pripravijo na višje cene. Kot je dejal, je Nemčiji od začetka vojne uspelo zmanjšati odvisnost od ruske nafte, nekaterim državam EU pa to ni uspelo.

Kako bi embargo vplival na dobavne verige?

Ruska nafta, sicer namenjena v Evropo, bi se preusmerila drugam, verjetno proti Aziji. Analitiki pa opozarjajo, da taki premiki v oskrbnih verigah niso preprosti, saj so na primer rafinerije po Evropi prilagojene za predelavo ruske nafte.

Mednarodna agencija za energijo (IEA) meni, da bi morali zato, da bi trgovcem in rafinerijam zagotovili dodaten čas za prilagoditev, sprejeti tudi ukrepe na strani povpraševanja. Da bi torej morali varčevati pri porabi goriv. Kot smo že pisali, je spisala seznam 10 ukrepov, s katerimi bi to lahko storili. Prihaja namreč poletje, ko je povpraševanje po gorivu tradicionalno največje v letu.

Ali bi lahko embargo vplival na dobave nafte v Slovenijo?

Analitik Šarlah meni, da ne bo. “Slovenski trg je v evropskem merilu seveda majhen, poleg tega je delež uvoza ruske nafte zanemarljiv, zato je skrb, da gorivo ne bi bilo dobavljeno, v tem trenutku in ob znanih informacijah povsem odveč,” meni.

V Petrolu odgovarjajo, da imajo dobave za maj potrjene: “Zaradi situacije v Ukrajini in s tem zaostrenih varnostnih razmer sicer opažamo zamude v oskrbnih verigah, vendar lahko potrdimo, da ima družba za mesec maj potrjene vse načrtovane dobave naftnih derivatov.”

Petrol iz Rusije dobi zanemarljiv delež goriv. V zadnjem letu in pol je iz Rusije uvozil manj kot sedem odstotkov dizla in kurilnega olja, bencina pa iz Rusije sploh ne uvaža. “Glede na to ocenjujemo, da embargo na uvoz ruske nafte v EU ne bo imel večjega neposrednega negativnega učinka na oskrbo skupine Petrol,” pravijo.

Petrol
Foto : BOBO

Koga vse bi prizadel nadaljnji dvig cen goriv?

Že nedeljska deregulacija cen goriv je povzročila skok cen goriv na bencinskih črpalkah: cena bencina se je dvignila z 1,5 na več kot 1,6 evra, cena dizla pa z 1,54 evra na več kot 1,8 evra. “Podražitev goriv bo prizadela slehernega Slovenca,” je v soboto za N1 dejal predsednik sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Peter Pišek in opozoril, da bo taka podražitev nujno vodila v višje cene logističnih podjetij ter posledično podražitve vseh izdelkov.

V Intereuropi, enem največjih logističnih podjetij pri nas, pravijo, da že danes zaznavajo močan vpliv visokih cen goriva na voznine in na razpoložljive kapacitete pogodbenikov, ki zanje opravljajo cestne prevoze in od katerih najemajo tovornjake. Poudarjajo, da bi embargo po vsej verjetnosti trenutne razmere dodatno zaostril. “Na področju cestnega prometa pomeni embargo na rusko nafto dodaten izziv za naše podjetje, ki ga bomo reševali s pomočjo široke baze domačih in tujih prevoznikov,” pravijo v podjetju.

Kaj pa bolj odvisne države?

Države, ki so bolj odvisne, bi lahko imele precej večje težave zaradi povišanih cen. To so Slovaška, Litva, Poljska, Finska, katerih uvoz znaša nad 65 odstotkov, opozarja Šarlah. Po njegovem mnenju bi bilo smiselno cenovne šoke v teh državah ublažiti s solidarnostnim mehanizmom deljenja količin nafte med državami znotraj EU.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar