Ivanka Mežan, ki je presvetlila filmska platna, praznuje stoti rojstni dan

18. junija 1926 se je v Mariboru očetu Janezu, profesorju in slikarju, in mami Irmi, učiteljici, rodila Ivanka Mežan. Po končani osnovi šoli je šolanje sprva nadaljevala na novomeški gimnaziji, nato pa na ljubljanskem liceju, svojo gledališko pot pa je med drugo svetovno vojno začela kot 17-letno dekle, ko je leta 1944 na odru Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju na odrske deske stopila kot Manja v igri Mateja Bora Težka ura.

Ivanko Mežan je v slovenski teater prinesel veseli veter. Čeprav je želela študirati medicino in je sanjala o tem, da bo zdravila ljudi, se je po vojni in osvoboditvi priključila ansamblu SNG Drama Ljubljana. Sočasno je študirala na novoustanovljeni Akademiji za igralsko umetnost, vendar je zaradi preobilice dela v Drami zaključila le štiri študijske semestre.

V SNG Drama je ustvarjala več kot tri desetletja, vse do upokojitve leta 1979. Tudi po upokojitvi pa je nastopala v številnih slovenskih gledališčih, med drugim na odru Prešernovega gledališča v Kranju, Slovenskega mladinskega gledališča, Slovenskega ljudskega gledališča v Celju ter v Gledališču Koper.

"Božji dar, ki ga lahko podariš drugim"

V filmski svet je vstopila leta 1973, ko je z vlogo Maruše debitirala v kultnem slovenskem celovečercu Cvetje v jeseni. Najprej se je uveljavila z vlogami mladostnic v slovenskih in tujih klasičnih ter sodobnih dramah, potem pa prevzemala čedalje zahtevnejše, zrele ženske like. Kot je natanko pred desetletjem povedala za STA, ji je bil film enako ljub kot gledališče, čeprav je, kot meni sama, "kamera ni imela preveč rada".

V izjemno bogati karieri je ustvarila veliko nepozabnih gledaliških in filmskih vlog. Kot igralka je zaznamovala 33 celovečernih in kratkih filmov ter več kot 50 televizijskih filmov, dram in nadaljevank. Na Radiu Ljubljana je prvič nastopila leta 1951 in kot interpretka radijskih iger oplemenitila več kot 130 slušnih iger.

Mežan, ki je ustvarila skoraj 100 vlog, večji pomen kot izkušnjam pripisuje igralčevi karizmi. "To igralec ima ali pa ne," je poudarila ob 90. jubileju in dodala: "To je božji dar, danost, ki jo lahko uporabiš - vendar pošteno - izraziš in podariš drugim."

Igralka z neomajno vero v moč umetnosti

Jubilantka je za svoje delo prejela Župančičevo nagrado mesta Ljubljana, filmsko nagrado bert Društva slovenskih režiserjev, Borštnikov prstan za življenjsko delo, nagrado Prešernovega sklada in Sterijevo nagrado.

Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev pa ji je predlani za 80-letno umetniško delo pri filmu podelilo nagrado Ita Rina za življenjsko delo. Kot so zapisali v utemeljitvi, je ta nagrada "priznanje odličnosti Ivanke Mežan in zahvala njeni profesionalnosti, čisti etični drži, toplini in srčnosti, s katerimi je presvetlila filmska platna in v nas prebudila večna vprašanja o človeku, umetnosti, ljubezni in svobodi."

Kot so še zabeležili v utemeljitvi nagrade, je Mežan umetnica, ki izpoveduje resnico s srčno dobroto, ki ceni svobodo in premore neomajno vero v moč umetnosti.