Na beneškem bienalu odprli slovenski paviljon, kako se bomo predstavili svetu?

Projekt po besedah Aste Vrečko govori o tem, "kako razumeti razpoke, prepreke in tiste ostanke, ki živijo med nami in so postali del nas" in na temelju tega "misliti, kaj bomo počeli jutri".

Slovenija se na bienalu v prostoru Arzenala predstavlja s projektom Zvočna sled nevidne hiše skupine Nonument Group, ki jo sestavljajo Neja Tomšič, Martin Bricelj Baraga, Nika Grabar in Miloš Kosec.

Projekt Zvočna sled nevidne hiše temelji na malo znani epizodi evropske zgodovine: začasni leseni džamiji, ki jo je leta 1917 postavila Avstro-ogrska vojska v Logu pod Mangartom. Namenjena je bila bošnjaškim vojakom, ki so se med prvo svetovno vojno borili na soški fronti, delovala pa je kot del vojaške infrastrukture cesarstva.

Komisarka slovenske predstavitve, direktorica Moderne galerije Martina Vovk, je na odprtju slovenskega paviljona izpostavila, da gre "v kontekstu teh nevarnih časov, kompleksnih in skrajno antagonističnih, ki jih živimo, za izjemno delo, ki nas tako rekoč sredi ruševin našega časa nagovarja k zaustavitvi, strpnosti in refleksiji".

Kustosinja slovenskega paviljona Nataša Petrešin-Bachelez je dodala, da so s člani skupine že dolgo prijatelji ter Zvočno sled nevidne hiše opisala tudi kot projekt o prijateljstvu, o tem, kaj prijateljstvo zmore in kako lahko premika svetove, ki se zdijo ločeni, pa tudi o tem, kako prisluhnili eden drugemu.

Članica skupine Nonument Group Neja Tomšič je povedala, da je bila izhodišče za zasnovo paviljona izkušnja prostora travnika, pod katerim je že več kot sto let pokopana džamija, kot prostora miru in tišine, idiličnega prostora, obdanega z gorami.

Ker pa se skupina Nonument Group vedno odziva tudi na prostor, v katerem razstavlja, so se odločili odzvati tudi na prostor Arzenala, ki ima dolgo vojaško zgodovino ter na dejstvo, da je prostor bienala. Iz ostankov arhitekturnega bienala so sestavili ruševinsko krajino. Obiskovalec se tako ne znajde na idiličnem travniku, temveč med ruševinami, nad katerimi odzvanja meditativna zvočna krajina, ki jo sestavljajo terenski posnetki iz Loga pod Mangrtom, s čimer so ta prostor pripeljali v Benetke.

Slovenski paviljon po besedah Tomšič obiskovalce vabi, da sede in prisluhne zgodbi, ki prepleta oba prostora z vojaško zgodovino, ter razmisli o lastni poziciji v svetu, ki ga obdaja. Na letošnjem bienalu je ob osrednji razstavi z naslovom In Minor Keys (V molovskih tonskih načinih) na uradnem seznamu sto nacionalnih predstavitev.

Za širšo javnost bo bienale vrata odprl v soboto. Tradicionalno slovesnost s podelitvijo nagrad ob začetku bienala so organizatorji v luči odstopa mednarodne žirije zaradi sodelovanja Rusije odpovedali. Podelitev nagrad bo 22. novembra ob zaključku bienala, ko bodo podelili zlata leva za najboljšega udeleženca letošnje razstave in najboljši nacionalni paviljon po izboru občinstva.