Vojni v Ukrajini in Iranu imata več skupnega, kot se morda zdi na prvi pogled

Jarki in težko topništvo na ukrajinskih bojiščih leta 2022 niso bili videti prav nič podobni vojni po zraku in morju, ki se je začela, ko so Združene države Amerike in Izrael napadli Iran, a kot poroča časnik New York Times, so podobnosti med obema konfliktoma kmalu postale očitne in ostajajo takšne tudi skoraj tri mesece pozneje.

Tako v vojni v Ukrajini kot v vojni v Iranu državi z močnejšo vojsko ni uspelo premagati svojega, na prvi pogled, šibkejšega nasprotnika. Ruski predsednik Vladimir Putin je denimo ob začetku svoje "posebne vojaške operacije" pred več kot štirimi leti pričakoval hitro zmago. Predsednik Donald Trump pa je sprva obljubljal, da bo "majhna ekskurzija" proti Iranu, ki se je začela 28. februarja, trajala od štiri do pet tednov.

"Tako Rusija kot ZDA so v teh vojaških operacijah ostale daleč od svojih pričakovanj," je za New York Times dejala Nicole Grajewski, strokovnjakinja za Iran in Rusijo ter profesorica na pariški univerzi Sciences Po. Po njenem mnenju je razlog za to predvsem "prevzetnost na obeh straneh".

Tehnologija, ki narekuje nov način vojskovanja

Asimetrične taktike so tako Ukrajini kot Iranu pomagale zadrževati vojaško močnejše nasprotnike, s katerimi se v klasičnem spopadu ne bi mogla enakovredno kosati.

Iran je pritisk na ZDA izvajal prek zaveznikov, tako da je z droni napadal vojaške baze ter energetske objekte v državah Perzijskega zaliva, hkrati pa z minami in hitrimi čolni ohranjal vpliv v Hormuški ožini. Ukrajina je medtem izvajala atentate na ruske vojaške uradnike, napadala rusko naftno infrastrukturo in z morskimi droni uspela nevtralizirati tudi precej večjo rusko črnomorsko mornarico.

ZDA so denimo za zaščito letalske baze Prince Sultan v Savdski Arabiji uvedle sisteme za zaznavanje dronov, podprte z umetno inteligenco, ki jih je Ukrajina razvila za obrambo pred Rusijo, piše ameriški časnik.

Strokovnjaki menijo, da oba konflikta predvsem kažeta, kako tehnologija in inovacije spreminjajo sodobno vojskovanje

Kot je za New York Times dejal vojaški analitik Michael Kofman, poceni in preprosto izdelane tehnologije tudi manjšim silam omogočajo dostop do zelo natančnega orožja, zato pričakuje, da se bo ta hitro razširila po vsem svetu.

Podobne taktike na obeh bojiščih

Boji na Bližnjem vzhodu pred začetkom premirja so vključevali množične napade z droni in balističnimi raketami, taktiko, ki se je po ocenah strokovnjakov prvič uveljavila med rusko invazijo na Ukrajino, piše ameriški časnik.

Iran je Rusiji leta 2022 dobavil samomorilske drone šahed, ki jih je Moskva uporabljala proti Ukrajini. Teheran je isti tip dronov letos uporabil tudi proti državam Perzijskega zaliva, medtem ko Rusija zdaj Teheranu vrača uslugo z določeno vojaško podporo.

Strokovnjakinja Nicole Grajewski je za New York Times opozorila tudi na sodelovanje med Rusijo in Iranom pri motenju navigacijskih sistemov. Nekatere ladje, povezane z Iranom, naj bi v Hormuški ožini zavajale sledilne naprave, podobno kot to že dlje časa počne ruska "senčna flota" tankerjev, da bi se izognila nadzoru ameriške mornarice.

Diplomatski odnosi

Vojna z Iranom je obremenila nekatera zavezništva, najbolj očitno med ZDA in Evropo, saj številni evropski voditelji konflikt vidijo kot nepotreben in nezakonit. Hkrati je povzročila novo tekmo za energente in preusmerila pozornost Washingtona z vojne v Ukrajini, kar je upočasnilo mirovni proces med Moskvo in Kijevom.

Po drugi strani pa je vojna v Iranu prinesla tudi nekaj novih nepričakovanih zavezništev, med drugim med Ukrajino in državami v Perzijskem zalivu. Kijev je letos sklenil varnostne sporazume s Katarjem, Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, pri čemer želi tehnologijo dronov in vojaško znanje zamenjati za diplomatsko podporo, energetske dogovore in sisteme zračne obrambe.

Evropa sicer ostaja ključna za Ukrajino, odkar so ZDA večinoma ustavile pošiljanje orožja. Evropska unija je pred kratkim odobrila 90 milijard evrov posojil za pomoč Kijevu, vendar strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko vojna z Iranom in morebitne motnje v Hormuški ožini oslabele evropska gospodarstva in s tem tudi podporo Ukrajini.

Riccardo Alcaro z Inštituta za mednarodne zadeve v Rimu je za New York Times opozoril, da spor glede Hormuške ožine kaže, kako veliko grožnjo lahko Iran predstavlja Evropi. "Vojna v Ukrajini ostaja glavna evropska fronta," je dejal Alcaro. "Toda konflikt z Iranom ni sekundarna fronta, saj resnično, resnično, resnično vpliva na sposobnost Evrope, da prispeva k svoji prvi prednostni nalogi – to pa je Ukrajina."