Vlada in sindikati javnega sektorja so se danes dogovorili o načinu nadaljevanja pogajanj o plačnem sistemu in odpravi nesorazmerij, ki sledi vladnemu oblikovanju delovnih skupin. Vsebinska razprava sledi prihodnji teden, vlada je napovedala predstavitev svojega predloga odprave nesorazmerij, stekla naj bi tudi pogajanja po predvidenih stebrih.
Vlada in sindikati javnega sektorja so se dogovorili o načinu nadaljevanja pogajanj o plačnem sistemu in odpravi nesorazmerij, ki sledi vladnemu oblikovanju delovnih skupin. Vlada je namreč prejšnji teden ustanovila tri delovne skupine, in sicer skupino za pogajanja o prenovi plačnega sistema in odpravo nesorazmerij, v okviru katere bodo delovale še pogajalske skupine o posameznih plačnih stebrih, skupino za izračunavanje finančnih učinkov ter skupino za komuniciranje.
Vladni pogajalci so se s predstavniki sindikatov danes dogovorili predvsem o dinamiki srečanj in načinu dela. Na krovni ravni se bodo ponovno sestali v ponedeljek. Vladna stran bo takrat, kot je po srečanju napovedala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, sindikatom predstavila svoj predlog odprave plačnih nesorazmerij, ki ga sicer na sindikalni strani pričakujejo že dlje časa.
Prav tako bodo v ponedeljek uskladili tudi termine za srečanja posameznih delovnih skupin po predvidenih plačnih stebrih. Te skupine bodo po ministričinih napovedih neposredna pogajanja tako o odpravi plačnih nesorazmerij kot o vsebini posameznih stebrov prav tako začele prihodnji teden. Sestajali naj bi se na 14 dni, da bo delovna skupina lahko medtem sproti izračunavala finančne učinke predlogov, je pojasnila ministrica.
Zaradi novega načina organiziranja pogajalskega procesa tako v sredo tudi ne bo pogajanj v zdravstvu, ki so sicer tekla tedensko. Nadaljevala se bodo prihodnji teden, ko bodo stekla tudi pogajanja o vseh posameznih stebrih. Zdravstvenega dela pogajanj ne bo več vodil minister Danijel Bešič Loredan, saj je vlada na četrtkovi seji na novo imenovala pogajalske skupine za posamezne stebre in njihovo strokovno vodstvo.
Ministrica je navedla še, da so danes sindikalni strani predstavili, kako bodo pripravili predloge za odpravo nesorazmerij. Izhajajo iz tega, da je nesorazmerja povzročil dvig plač novembra 2021 v delu zdravstva in socialnega varstva, po katerem so se usklajevale tudi plače znotraj tega področja, je dejala. Po njenih besedah so pričakovanja zaposlenih v javnem sektorju relativno visoka, a na vladni strani želijo pričakovanja postaviti na realna tla.
Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je ocenil, da to, kar je bilo danes dogovorjeno glede nadaljnjega načina dela, ne odstopa bistveno od tistega, kar so se že pred časom dogovorili. Pričakuje, da se bodo v nadaljevanju lotili vsebinskih vprašanj.
Vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je pojasnil, da je vlada danes tudi predstavila nekatere primerjave izhodiščnih plač, ki pa so “verjetno zgolj začetek teh primerjav, s katerimi bomo imeli opravka”. Opozoril je, da verjetno dogovorjenega datuma za dogovor, to je 30. junij, ne bo mogoče ujeti. Po njegovem mnenju bi bilo smiselno odpreti vprašanje, kaj se bo zgodilo po tem roku.
Ministrica o kršitvah zavez
Ministrica je glede dogovorjenih rokov dejala, da je ključni datum, ki ga lovijo, 1. januar 2024, ko bi se vsi dogovori začeli izvajati. Sicer pa po njenih besedah trenutno napovedane stavke in prekinitve dela že nakazujejo, kaj se bo dogajalo po 30. juniju. Ob tem je opozorila, da je dogovor podpisnike zavezoval, da stavke, povezane z vsebino dogovora, pred koncem junija niso upravičene, a da smo priča kršitvam tega.
Glede za sredo napovedane enourne prekinitve dela zaposlenih na Upravni enoti Ljubljana je ministrica dejala, da se od prvega dne nastopa funkcije ukvarja s problematiko upravnih enot, kjer da razmere niso tako črno-bele. Po njenih besedah niso samo plače element nezadovoljstva, ampak gre tudi za velike obremenitve zaposlenih, relativno star kader, nezmožnost privabljanja mlajših kadrov in veliko fluktuacijo zaposlenih. Sredin protest ministrica razume “na neki
način kot klic v sili”.
S predstavniki sindikatov, ki zastopajo zaposlene na upravnih enotah, po ministričinih besedah iščejo rešitve. Toda parcialne rešitve niso mogoče, težave se lahko rešijo “izključno in samo s prenovo plačnega sistema,” je poudarila.
Kaj pa višina regresa?
Sindikalna stran je sicer danes na dnevni red želela znova vključiti tudi vprašanje višine regresa, a se vlada ni strinjala. “Meni se zdi to zavlačevanje neprimerno,” je dejal Štrukelj. Po njegovih navedbah je namreč predlog sindikatov zmeren glede na to, kaj bodo prejeli primerljivi delavci v zasebnem sektorju, zlasti tisti z nižjimi plačami. Ob tem je omenil možnost, da bi podobno, kot bodo v sredo storili zaposleni na ljubljanski upravni enoti, predlagali v celotnem javnem sektorju, “če vlada ne misli hitro pristopiti k pogajanjem o regresu”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje