Za mlado žensko s posnetka pred skoraj stoletjem se zdi, da se pogovarja po mobilnem telefonu.
Potovanje v času buri človeško domišljijo, že odkar je fizik Albert Einstein z relativnostno teorijo pokazal, da čas ni povsem takšen, kot so si ga predstavljali do takrat, in odprl pot teorijam o možnostih časovnega potovanja.
V času kar naprej vsi potujemo, a le v eno smer – v prihodnost. Izlet v preteklost pa je ali zelo težaven ali nemogoč, danes pravijo fiziki. Na spletu pa kroži kar nekaj bolj ali manj prepričljivih dokazov o časovnem potovanju v preteklost. Tudi mi smo pisali o eni od zgodb o domnevnem časovnem potovanju, ki naj bi ga dokazovala fotografija. Če je v tistem primeru šlo za retuširano fotografijo, pa je veliko bolj skrivnosten filmski posnetek iz leta 1938. Ta prikazuje skupino ljudi, ki prihajajo izza nekega zidu, med njimi pa je mlada ženska, ki nekaj drži pri ušesu in hkrati govori, nato pa z roko naredi gib, ki je zelo podoben tistemu, s katerim danes končujemo pogovor po mobilnem telefonu.
Po pisanju spletnega portala iflscience.com je posnetek nastal omenjenega leta v New Yorku. Čeprav je takrat ideja o mobilnih telefonih že obstajala, so bili aparati, kot jih poznamo danes, še domena takratne znanstvene fantastike. Zato po mnenju nekaterih uporabnikov omrežij, na katerih kroži posnetek, to dokazuje, da je ženska v leto 1938 pripotovala iz prihodnosti.
Skeptiki seveda trdijo, da to ni res, pa ne zato, ker bi bilo to nemogoče, ampak opozarjajo na nelogičnosti na posnetku. Najprej, komu naj bi ženska telefonirala? Zagotovo ne nekomu iz leta 1938, kajti tega ne bi mogla narediti, saj takrat nikjer ni bilo baznih postaj, ki omogočajo prenos signala iz mobilnega telefona v omrežje. Je telefonirala nekomu v prihodnost? Tudi če rečemo, da je časovni transport telefonskega signala mogoč, se ponovno pojavi problem baznih postaj. Pa tudi če bi bilo mogoče pošiljati signal v prihodnost brez njih, opozarjajo drugi, zakaj bi časovna potnica uporabljala mobilni telefon, ko pa bi lahko preprosto imela samo majhno slušalko v ušesu. Velikost mobilnih naprav se je spremenila od “opek” do “čepkov za ušesa”. S skoraj nevidno slušalko bi zagotovo vzbujala precej manj pozornosti.
Če ne gre za pogovor z mobilnim telefonom, kaj torej ženska počne? Ideje segajo od praskanja z nekakšno napravo do nanašanja parfuma na območje za ušesi.
Uporabnik: To je moja babica
Bolj verjetno zveni zgodba, ki jo je zapisal britanski The Mirror. Ta piše, da neki uporabnik ali uporabnica YouTuba trdi, da je mlada ženska, ki jo vidimo “telefonirati”, njegova oziroma njena prababica Gertrude Jones.
Gertrude naj bi sodelovala pri testiranju brezžičnih voki-tokijev, ki jih je izdelovalo ameriško podjetje Dupont. “Stara je bila 17 let. Vprašal sem jo o tem videoposnetku in zelo dobro se ga spominja. Pravi, da je imel Dupont v tovarni oddelek za telefonske komunikacije,” je zapisal uporabnik. Voki-tokije so izumili leta 1937, torej leto, preden je bil posnetek narejen, v tem času pa so razvijali še več drugih naprav, zato se zdi ta komentar precej verjeten, piše portal IFL Science.
Še bolj pa je verjetno, da je imela ženska v roki majhen predmet, kot je slušni aparat, ali pa drug predmet, ki ga je držala v roki, ko se je popraskala po obrazu ali pa je z njega odstranila odpadel las. Če pa posnetek v resnici prikazuje časovno potnico, gre očitno za žensko, ki je navdušena nad 30. leti preteklega stoletja in mobilnimi telefoni iz leta okoli 2020, še piše portal.
In če si privoščimo še malce domišljije. Če je ženska v leto 1938 resnično pripotovala iz prihodnosti in uporabljala model mobilnega telefona, kakršne vidimo danes, so časovni stroj morda že iznašli ali pa je njegova izdelava zelo blizu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje