Kot razlog, da se državni zbor še ni lotil obravnave predloga zakona proti škodljivim ukrepom oblasti, ki ga je skupaj z okoli 15.000 podpisi volilcev dan po državnozborskih volitvah v parlamentarni postopek vložil Inštitut 8. marec, so v koalicijskih strankah v preteklih dneh navajali množico opozicijskih zakonodajnih predlogov. Na izredni seji parlamenta, ki se je končala danes, so poslanci s temi predlogi "počistili". Bo torej zakon, ki ga je vložila civilna družba, sprejet še pred parlamentarnimi počitnicami?
Pred volitvami so sedanje vladne stranke napovedovale, da bo njihov prvi povolilni projekt sprejem zakona, ki so ga spisali v Inštitutu 8. marec in s katerim bi z enim zamahom izbrisali nekatere najbolj škodljive spremembe zakonodaje v času Janševe vlade. “Ne bomo čakali na oblikovanje vlade, temveč bomo takoj po oblikovanju parlamenta podprli zakone, ki jih je pripravila civilna družba in s katerimi bi Sloveniji vrnili demokracijo. Šele nato bodo sledila koalicijska pogajanja in oblikovanje vlade,” je ob robu konvencije Gibanja Svoboda sredi marca dejal predsednik stranke Robert Golob. Predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon pa je deset dni pred državnozborskimi volitvami napovedala, da bo v primeru njihove zmage nova vlada predlog Inštituta 8. marec podprla že na prvi seji.
A se poldrugi mesec po oblikovanju državnega zbora poslanci obravnave tega zakona še niso lotili. Tako so v Inštitutu 8. marec v ponedeljkovem zapisu na družbenih omrežjih o tem, da niso bili povabljeni na sestanek predsednika vlade z nevladnimi organizacijami – za izpustitev s seznama vabljenih se jim je premier Golob nato opravičil in napovedal povabilo na naslednji sestanek – tudi navedli, da še vedno ne vedo, kdaj bo državni zbor obravnaval zakon proti škodljivim ukrepom oblasti. Ob tem so pomenljivo dodali: “Vse skupaj nas to predvsem opominja, da je naše mesto na ulicah mest in vasi, med ljudmi. Tu se počutimo dobro, tu so doma spremembe.”
Kot nam je povedala Tina Tomšič iz Inštituta 8. marec, so koalicijske stranke že prejšnji teden pisno povprašali, kaj je z njihovim predlogom zakona, vendar jim nobena od njih ni odgovorila. Dobili so le nekatere neuradne namige, da bo državni zbor zakon obravnaval še to poletje.
V Gibanju Svoboda kot razlog, da se poslanci obravnave omenjenega zakona še niso lotili, navajajo množico zakonodajnih predlogov, ki jih je takoj po oblikovanju novega državnega zbora v parlamentarni postopek vložila opozicija. Kot pravijo, so želeli najprej opraviti obravnavo teh predlogov, zakona, ki ga je pripravil Inštitut 8. marec, pa niso želeli uvrstiti na isto sejo. Ta po navedbah Gibanja Svoboda potrebuje posebno pozornost, saj gre za tako imenovani omnibus zakon, s katerim se spreminja več zakonov hkrati. Točnega datuma njegove obravnave po navedbah največje parlamentarne stranke v koaliciji še niso dorekli, je pa njihov cilj, da bi bil sprejet še pred parlamentarnimi počitnicami.
Tudi v Levici menijo, da bi bilo prav in odgovorno, da bi poslanci zakon, ki ga je spisala civilna družba, sprejeli še pred odhodom na počitnice. Kot razlog, da tega še niso storili, je vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec pred dnevi navedel željo, da z dnevnega reda državnega zbora najprej spravijo opozicijske predloge in s tem omogočijo normalno delovanje koalicije. “Nato bomo pristopili k ostali, bolj prijetni in pozitivni zakonodaji,” je napovedal. Vatovec je prepričan, da koalicija predlagani zakon za odpravo škodljivih ukrepov prejšnje vlade trdno podpira. Da so temu zakonu naklonjeni in da ga bodo njihovi poslanci podprli, so nam dejali tudi v SD.
Kaj bi prinesel omnibus zakon?
Z omnibus zakonom želi Inštitut 8. marec spremeniti določbe enajstih zakonov, ki so bile sprejete v času tretje Janševe vlade. V preteklo stanje nameravajo vrniti ureditev na področju sestave svetov izobraževalnih zavodov, s čimer bi, kot navajajo predlagatelji, zmanjšali vpliv politike v šolah in vrtcih. Izbrisali bi tudi v prejšnjem mandatu sprejete spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki povečujejo vpliv ministrstva za notranje zadeve pri kadrovanju na vodilna mesta v policiji in posegajo v avtonomnost NPU.
Med predlogi sprememb je tudi kazenski zakonik v delu, ki pri kaznivih dejanjih grožnje in prisiljenja omogoča neenako obravnavo predstavnikov oblasti in navadnih ljudi. S sprejemom predlaganega zakona bi po navedbah civilne družbe vrnili strokovno samostojnost državnim tožilcem, odpravili diskriminiranje tujih študentov in študentk glede na njihov socialnoekonomski status, onemogočili platformi Uber prihod v Slovenijo in vrnili naravovarstvenim nevladnim organizacijam nekdanjo vlogo. Na področju kulture bi se zmanjšala moč ministra za kulturo in povečal pomen strokovnih komisij pri dodeljevanju sredstev za kulturne programe in projekte.
Bi lahko prišlo do referenduma o zakonu?
Ob vložitvi pobude za naknadni zakonodajni referendum o zakonu o vladi so v SDS izrazili prepričanje, da bo prišlo jeseni do zbiranja podpisov volilcev za še kakšen referendum. Ali v Inštitutu 8. marec menijo, da bi lahko to doletelo tudi “njihov” zakon, če bo ta v državnem zboru sprejet? Tina Tomšič nam je na vprašanje odgovorila, da je podpise volilcev vsekakor mogoče zbirati, če se jih zbere dovolj za razpis zakonodajnega referenduma, pa je to tudi pokazatelj določene volje ljudi. Vendar v Inštitutu 8. marec pričakujejo, da do zbiranja podpisov za referendum o zakonu proti škodljivim ukrepom oblasti ne bo prišlo, saj je bil ta v parlamentarni postopek vložen prav s podpisi volilcev.
Nekateri naši sogovorniki iz koalicijskih vrst pa pričakujejo, da se bo SDS pri nasprotovanju zakonu, s katerim bi odpravili nekatere nesprejemljive spremembe zakonodaje iz časa Janševe vlade, zatekla k različnim manevrom, na primer k predlogu za posvetovalni referendum in morda tudi k pobudi za naknadni zakonodajni referendum. Ocenjujejo pa, da tako daleč, da bi o zakonu volilci res odločali na referendumu, SDS ne bo šla, saj bi se civilna družba močno angažirala, da bi bil zakon na referendumu potrjen. Kar bi po zavrnitvi zakona o vodah pomenil še en referendumski fiasko SDS.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje