V Parku vojaške zgodovine v Pivki so ob 75-letnici nastanka zveze Nato in 20. obletnici članstva Slovenije v zavezništvu pripravili razstavo in okroglo mizo o pomenu in prihodnosti Nata. Čeprav Slovenija prispeva le majhen finančni delež, to ne vpliva na njeno kredibilnost, ocenjuje državni sekretar Damir Črnčec. "Razumeti moramo, ne glede na to, kolikšen odstotek bo država namenila za svoje vojaške sile, da to delamo zase in ne za zvezo Nato," je bil jasen.
“Nedavni svetovni dogodki so zgovorno pokazali, da je Nato tako pomemben in enoten kot vedno. Leta 2024 je tako pomemben, kot je bil leta 2004 ali leta 1949. Švedska je svoje mesto zasedla šele letos, številne druge države pa so izrazile svoje želje po članstvu,” je v izjavi povedala britanska veleposlanica v Sloveniji Tiffany Sadler.
Med Natove članice si želi tudi Ukrajina in vsi sogovorniki na današnji okrogli mizi so bili enotni, da bo to nekega dne tudi postala. Do konca vojne pa ji bodo pomagali pri oboroževanju, da bi tako lažje premagala ruskega agresorja. Nato namreč ni le varuh varnosti in miru, pač pa svojim članicam omogoča tudi gospodarski razvoj, je še prepričana britanska veleposlanica.
Vendar pa je ob letošnji 20. obletnici priključitve Slovenije zvezi Nato slišati, da sodelovanje naše države v tej organizaciji ne uživa več velike podpore med državljani. Državni sekretar Damir Črnčec je optimističen: “Podatki, ki so v javnosti, razvidni skozi ankete, so na ravni tega referenduma iz leta 2003. Prav nič se ni spremenilo. Opredeljenih glasov je več kot 60 odstotkov. Slovenci se dobro zavedamo, da je tako Evropska unija kot zveza Nato tista garancija, da bomo živeli v miru in prosperiteti tudi naprej.”
Ne glede na to, da Slovenija finančno najmanj prispeva v zvezo Nato, to nikakor ne vpliva na njeno kredibilnost, je še prepričan Črnčec. “Slovenci in Slovenska vojska sodelujejo v mirovnih operacijah v tujini že mnogo let. V Natu smo po odstotku naših vojakov, ki so na teh operacijah, v samem vrhu. To vedo tudi naši partnerji v Natu. Slovenija je na poti modernizacije in tudi dviga obrambnih izdatkov. Spomnimo se, da še nekaj let nazaj velika večina Nato zaveznic ni namenjala dveh odstotkov za obrambo,” je še dejal.
V zavezništvu sicer razmišljajo, da bi sedanje priporočilo dveh odstotkov BDP za vojaške potrebe v prihodnje zvišali na tri odstotke. “Razumeti moramo, ne glede na to, kolikšen odstotek bo država namenila za svoje vojaške sile, da to delamo zase in ne za zvezo Nato,” je bil jasen državni sekretar na slovenskem obrambnem ministrstvu.
Dotaknili so se tudi nedavne izjave nekdanjega ameriškega predsednika in predsedniškega kandidata Donalda Trumpa, da bi v ZDA razmislili o izstopu iz zveze Nato, če evropske zaveznice ne bodo namenile več denarja za obrambo. Profesor mednarodnih odnosov na univerzi New England College v ZDA John Marshall Callahan je prepričan, da so to le Trumpove predvolilne izjave, da bi se tako prikupil volivcem.
“Prepričan sem, da so take izjave zelo provokativne in namenjene ameriški javnosti. Tega sicer ne morem trditi, vendar sem skoraj prepričan, da se evropskim članicam tega ni potrebno bati,” je dejal.
Dvojni jubilej zveze Nato se je Parku vojaške zgodovine iz Pivke zdel pomembna obletnica, ki jo je vredno predstaviti, zato so pripravili fotografsko razstavo na zunanjih nosilcih, je ob otvoritvi razstave povedal direktor parka Janko Boštjančič. Obiskovalcem muzeja bo na ogled leto dni. Boštjančič meni, da Slovenci premalo poznamo Nato, zato so predstavili dejstva in podatke o zvezi ter slovensko pot v to zavezništvo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje