Močan veter, ki je pretekli četrtek divjal predvsem po Ljubljani, Kranju in Škofji Loki, je povzročil nemalo težav. Zavarovanci bodo lahko škodo uveljavljali iz naslova viharne škode. Za to mora veter preseči hitrost 62 kilometrov na uro, kar se je v Ljubljani zgodilo, saj je bila hitrost rekordna in je dosegla več kot 100 kilometrov na uro.
Pretekli četrtek je v Ljubljani (pa tudi Kranju in Škofji Loki) divjal močan veter. Po besedah meteorologov je v prestolnici pihal močan nevihtni piš, ki je po mestu pustil razdejanje v obliki podrtih in polomljenih dreves, poškodovanih avtih in odkritih strehah. Samo v Ljubljani so v nekaj urah gasilci poročali o 160 prijavljenih dogodkih.
V Ljubljani je podrlo tudi del gradbenega odra, v Šiški je z gradbišča odpihnilo mavčno ploščo, ki je priletela na balkon v Celovških dvorih in razbila šipo, po pločnikih pa je odnašalo zabojnike za smeti, prometno signalizacijo in gradbeni material. Močni sunki vetra so izruvali in zlomili številna drevesa, tudi v Tivoliju in Vodnikovi domačiji v Šiški.
Veter je odkril tudi streho na poslopju Intereurope v BTC in delu porodnišnice, v Kranju pa je streho dvignilo na 70 stavbah.
Telefoni zvonijo
Zavarovalnice v zadnjih dneh prejemajo številne klice strank, ki prijavljajo škodo. O točnih številkah ne govorijo, saj številni škode še niso prijavili. “Prijave in popis škode na terenu še potekajo, zato ocen o obsegu škodnega dogajanja še ne moremo podati,” pravijo v Zavarovalnici Triglav, pri Generaliju pa ocenjujejo, da del zavarovancev škode še ni prijavil, saj so še na dopustu.
“Največji obseg prijav smo zaznali na območju Ljubljane, tako na nepremičninah kot tudi na avtomobilih zaradi padca predmetov (streh, delov streh, dreves …) na vozila,” odgovarjajo pri tretji največji zavarovalnici pri nas.
Sunki vetra pretekli četrtek so bili v prestolnici rekordni. Na meteorološki postaji Bežigrad so namerili sunek s hitrostjo 102 kilometra na uro, močno je pihalo tudi na Krvavcu (113 kilometrov na uro) in Trojanah (109 kilometrov na uro). Nekateri so celo ugibali, da je bil na območju Ljubljane tornado, kar pa so na agenciji za okolje in prostor (Arso) zavrnili in pojasnili, da je šlo za močan nevihtni piš, ki je nakazoval na približevanje nevihtne linije.
Meja pri 62 kilometrih na uro
Prav hitrost vetra je eden od pogojev za uveljavitev škode na nepremičninah oziroma premičnini. Poškodbe zaradi vetra so zajete v viharni škodi, glavni pogoj za uveljavitev pa je hitrost vetra, ki mora doseči najmanj 62 kilometrov na uro oziroma 17,2 metra na sekundo (8. stopnja po Beaufortovi lestvici).
“Zavarovanje pokrije sanacijo strehe v prvotno stanje v celoti pri vseh zavarovanjih, ki so sklenjena na novo vrednost, torej brez upoštevanja amortizacije. Soudeležbe zavarovanca pri tem riziku ni,” podrobnosti pojasnjujejo v Savi.
Pri Triglavu dodajajo, da se za vihar šteje, “če je veter v kraju, v katerem je poškodovana stvar, lomil veje in debla ter poškodoval dobro vzdrževane zgradbe”. Ob vetru je običajno v osnovnih paketih vključena tudi nevarnost požara in toče. “Objekti so za vihar v večini primerov zavarovani z limitom ali zavarovalno vsoto, kot je določena ob sklenitvi zavarovanja,” dodajajo.
Po pojasnilih Save “zavarovanje pokrije sanacijo strehe v prvotno stanje v celoti pri vseh zavarovanjih, ki so sklenjena na novo vrednost, torej brez upoštevanja amortizacije”.
Posledice četrtkovega močnega vetra:
Naravne nesreče odnašajo milijarde
Naravne nesreče v svetu odnašajo milijarde evrov. Potres in cunami, ki sta pred 11 leti pustošila po Japonski in povzročila jedrsko katastrofo v Fukušimi, sta povzročila za več sto milijonov dolarjev škode. Naravne katastrofe so vse pogostejše, večina znanstvenikov pa jih pripisuje globalnemu segrevanju. Pred tedni smo se v Sloveniji borili z največjim požarom v naši zgodovini, leta 2014 pa je našo državo močno prizadel žledolom, ki je povzročil med 300 in 500 milijoni evrov škode.
Pri Generaliju opažajo rast škod na nepremičninah, predvsem zaradi toče, viharjev in poplav. “Strokovnjaki ocenjujejo, da se bo ta trend nadaljeval zaradi podnebnih sprememb tudi v prihodnje,” menijo. Podoben trend zaznavajo tudi pri Savi, kjer poudarjajo predvsem v zadnjih letih izrazita lokalna neurja po vsej Sloveniji.
V Zavarovalnici Triglav so v prvi polovici letošnjega leta obravnavali za 21,6 milijona evrov škod. Največji so k temu prinesla majska in junijska neurja s točo po Sloveniji, ki so povzročila za 16,6 milijona evrov škod.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje