Načelna naklonjenost predlogu zakona o nalezljivih boleznih, ki ga je spisala Pravna mreža za varstvo demokracije, med poslanskimi skupinami obstaja. Največ nasprotovanja je bilo slišati iz vrst SDS, enotni pa niso niti v opoziciji. Zakon lahko uspe zgolj s široko podporo in zavezo, da se ga ne bo amandmiralo, je slišati iz vrst Kul. Nasprotno pa nepovezani poslanci napovedujejo, da bodo zakon vložili tudi, če pod njim ne bo 46 podpisov. Ponovno se bodo sestali v torek.
Veljaven zakon o nalezljivih boleznih ni skladen z ustavo. Vlada je poleti poskusila s spremembo, a po vetu državnega sveta ni uspela zbrati dovoljšnje podpore. Koalicija se je ob tem skoraj razletela, zakon so zavrnili tudi koalicijski poslanci in za jesen obljubili novo različico. A ta v državni zbor še ni prispela.
Zato so svojo različico ob posvetovanju z epidemiološko stroko pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije. Bistvena razlika v primerjavi s trenutno ureditvijo je tudi stopenjsko izrekanju ukrepov, na zadnje bi se omejevali verski obredi in javni shodi. Predlog zakona formalizira strokovno skupino, ki bo morala pripraviti in objaviti strokovno oceno. Vlada nanjo sicer ne bo vezana, a bo morala svojo odločitev obrazložiti, je v torek v N1 STUDIO pojasnil soavtor predloga Matija Urankar.
Zorčič: Obstaja splošno strinjanje z vsebino predloga
Določena pripravljenost, da se na osnovi pravne mreže osnuje zakon o nalezljivih boleznih, obstaja, podpora je večja v opozicijskih vrstah, je po posvetu povedal predsednik DZ Igor Zorčič. Meni, da bi moral zakon pred vložitvijo zbrati 46 glasov podpore, da ne bi prišlo do tega, “da bi opozicija predlagala zakon, pa bi bil na delovnem telesu z večino močno spremenjen”.
Stranke se na splošno strinjajo z vsebino predloga in načinom implementacije ustavne odločbe, je povedal Zorčič. “Nekateri menijo, da bi morala biti vloga delovnega telesa večja in bi odločalo o ukrepih. Drugi pa so mnenja, da bi morala odločati vlada, delovno telo pa bi se zgolj seznanilo,” je pomisleke povzel predsednik državnega zbora. Na mizi je bil tudi pomislek, ali bi o ukrepih moral odločati celoten državni zbor.
Bolje je, da je zakon o nalezljivih boleznih spisala stroka
Nepovezani poslanci menijo, da je bistvena prednost predloga to, da ga je pripravila stroka in ne politika. “Gre za tematiko, na katero letijo burni odzivi. Če zakon pripravi stroka in ne politika, ima predlog večjo legitimnost,” je povedala vodja poslanske skupine Janja Sluga. Poleti, ko so obravnavali vladni predlog, so bili namreč poslanci deležni tudi groženj in napadov.
Prepričani so, da bi morale predlog zakona vložiti vse stranke, ki bi se zavezale, da predloga ne bodo spreminjale. Prvopodpisani pod predlog bi bil Zorčič, ki je sicer del poslanske skupine nepovezanih poslancev. A tudi če predlog ne bo zbral 46 glasov podpore, bi ga bilo treba vložiti, meni Sluga. Napovedala je, da bodo – če zakon ne bo imel podpore – to storili sami. Glede pomislekov, povezanih odločanjem matičnega delovnega telesa, pa Sluga odgovarja, da je to sposobno hitrega in strokovnega odločanja.
Predlog nadzora državnega zbora nad ukrepi je na “prvo žogo” ustrezen, meni vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper. Predlog po njenih besedah ustrezno odgovarja na dejstvo, da vlada sprva potrebuje prostor za hitro reakcijo, in kasneje zakonodajnemu telesu nudi možnost večjega nadzora. “Ta rešitev je na mestu in skladna s prakso iz tujine,” je povedala Kociper. Poslance SAB skrbi, da bi lahko koalicija predlog, če ga ne bodo vložili skupaj, spremenila. “46 glasov ni popolnoma nobena garancija, da ne bo prišlo do amandmiranja. Garancija bi bila, če bi predlog zakona podpisali vsi in se k temu zavezali,” je za N1 povedala Kociper.
Tudi vodja poslancev SD Matjaž Han vidi prednost zakonske rešitve v tem, da je ni pripravila politika. V poslanski skupini so skeptični do predloga, da o podaljšanju ukrepov odloča matično delovno telo, kar je v tem primeru odbor za zdravje. “Ta odbor ne odraža politične realnosti,” je dejal Han in opozoril, da bo 19 članov tega odbora ob pomembnih odločitvah – kot je zaustavitev javnega življenja – deležnih velikih pritiskov. V SD zato predlagajo, da se ustanovi nov odbor, kjer bodo stranke zastopane enakomerno, ali pa odločitve sprejema kolegij predsednika državnega zbora. Pozval je k temu, da se med sprejemanjem k besedilu predloga ne vlagajo amandmajev.
“Pomembno je, da se pri temah, ki v javnosti povzročajo nelagodje, povežeta civilna družba in politika,” pravi vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović. Pričakuje, da bodo poslanske skupine o predlogu razpravljale in sporočile svojo odločitev o tem, ali ga bodo podpisale. “Zakon lahko uspe samo s 46 glasovi ali več,” je prepričan Golubović.
Predlog Pravne mreže za varstvo demokracije je najboljša osnova za nadaljevanje pogovorov o zakonu o nalezljivih boleznih, je ocenil vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec. Ocenjuje, da bi morali biti odzivi pozitivni, a dodaja, da se boji, da pri tem ne bodo uspešni. S predlogom se namreč ne strinja SDS, je povedal Vatovec. Do nestrinjanja prihaja pri vlogi odbora: SDS naj bi menila, da ta rešitev ovira delo vlade, Levica pa meni, da to omogoča boljši nadzor. Enotnosti pri sprejemanju zakona Vatovec ne pričakuje, a dodaja, da to ne sme biti razlog, da se zakon ne bi sprejel.
Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec po današnjem posvetu ni stopil pred medije, NSi in SMC pa se posveta nista udeležili. V tem času je sicer potekal odbor za finance.
Bervar Sternad: Na nadaljnje spreminjanje besedila nimamo vpliva
Na posvetu je predlog predstavila Pravna mreža za varstvo demokracije. Katarina Bervar Sternad je poudarila, da odločitev o sprejemu predloga ni na pravni mreži, od tukaj je njihova vloga predvsem to, da odgovorijo na vprašanja, ki se bodo porodila med poslanci. Dodala je, da na nadaljnje spreminjanje besedila v pravni mreži nimajo vpliva. A so zato objavili besedilo svojega predloga. “Pomembno je, da bo zakon dosledno uresničeval napotila ustavnega sodišča in spoštoval načela delitev oblasti, zakonitosti in varstva temeljnih človekovih pravic pred posegi, ki so lahko nastanejo ob ukrepih, kot se epidemiološki,” je povedala Bervar Sternad.
