Čeprav je mimo že polovica šolskega in študijskega leta, precej dijakov in študentov, ki so pred meseci zaprosili za Zoisovo štipendijo, še vedno ne ve, ali jim ta pripada. Zakaj tako dolgo čakajo na odločbe in kje se zapleta?
Vsako leto znova gredo mladi skozi isto agonijo: čakajo na odločbe, ali so upravičeni do štipendij, ki pridejo razmeroma pozno. Tudi letos ni nič drugače, opozarjajo mladinske organizacije. “Želimo si hitrejših postopkov. Idealno bi bilo, da študenti odgovore prejmejo v prvih tednih oktobra,” je jasna predsednica Študentske organizacije Slovenije Marike Grubar.
Čeprav smo zakorakali v februar, približno 1.400 mladih, ki so pred meseci zaprosili za Zoisovo štipendijo, še vedno ne ve, ali jim ta pripada. Zakaj tako dolgo čakajo na odločbe in kje se zapleta?
Kot pojasnjujejo na Javnem, štipendijskem, razvojnem in preživninskem skladu (JŠRIP) Slovenije, srž problema tiči v popolnosti vlog, saj o štipendijah začnejo odločati šele, ko so vloge vseh vlagateljev popolne. To pa se lahko vleče več mesecev. “Pri dodeljevanju štipendij največ časa terjajo nepopolne vloge in ugotavljanje ustreznosti dosežkov, ki so precej različni in za katere je treba preveriti vse pogoje,” pravijo.
Kako poteka obravnava vlog?
Pri tem izpostavljajo, da nekatere pogoje lahko preverijo šele ob začetku novega šolskega oziroma študijskega leta, ko so na voljo podatki iz uradnih evidenc oziroma ko vlagatelj prejme obvezno dokazilo. Šele nato, ko prejmejo popolne vloge z dokazili, sklad začne primerjati in razvrščati dosežke mladih. Obenem od zadnje prejete dopolnjene vloge začne teči 60-dnevni rok, v katerem mora sklad obvestiti vlagatelje, ali so do zneska upravičeni.
V študijskem letu 2022/2023 je sklad prejel 7.900 vlog, od tega 3.400 vlog za prvo dodelitev Zoisove štipendije, 4.500 pa za nadaljnje prejemanje. Mladi so razvrščeni v tri skupine: osnovna šola (OŠ), srednja šola (SŠ) in višja oziroma visoka šola (VŠ). JŠRIP je o dodelitvi štipendij za dijake prvih letnikov srednjih šol, ki spadajo v skupino OŠ, odločal v začetku decembra, in so štipendijo že prejeli, zagotavljajo na skladu.
Medtem o vlogah dijakov višjih letnikov in študentov sklad še odloča, dijaki pa jih menda lahko pričakujejo ta mesec. Potem bo začel pregledovati in razvrščati vloge študentov, zato za zdaj, kdaj bodo ti prejeli odgovore, še ni povsem jasno. “Sklad si prizadeva, da bi bilo o vlogah za dodelitev Zoisove štipendije odločeno čim prej. Vsekakor pa bo odločeno v zakonskem roku za vse vlagatelje,” pravijo.
Zoisove štipendije so spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti. Pogoji: poleg izpolnitve osnovnih pogojev je treba za pridobitev izkazati vsaj en izjemen dosežek in hkrati ustrezen šolski ali študijski uspeh, kandidati pa morajo prehajati na višjo raven izobraževanja, na kateri Zoisove štipendije še niso prejemali. Štipendisti so izbrani na podlagi števila doseženih točk, ki jih izračunajo glede na izjemne dosežke.
Za primerjavo: v minulem šolskem in študijskem letu 2021/2022 je bilo o vlogah dijakov višjih letnikov odločeno 24. januarja 2022, o vlogah študentov pa 21. februarja 2022. Odločbe je sklad začel pošiljati takoj po teh dveh datumih.
Koliko znaša Zoisova štipendija? Osnovna štipendija je 128,90 evra za dijake in 150,38 evra za študente. Če se štipendist izobražuje v tujini, je znesek višji, in sicer 257,80 evra za dijake in 300,77 evra za študente. Obenem so tisti, ki se šolajo v Sloveniji, upravičeni še do 85,93 evra dodatka za bivanje. V spodnji tabeli najdete število prejemnikov zadnjih nekaj let in tudi, koliko je znašala povprečna štipendija.
Kako je z državnimi štipendijami?
Peščica dijakov in študentov čaka tudi odločbe o državnih štipendijah. Prve vloge za pridobitev teh štipendij so dijaki lahko vložili v avgustu, študenti v septembru.
Sicer pa lahko za štipendijo zaprosijo kadarkoli med šolskim/študijskim letom. Štipendija dijakom in študentom pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge in se dodeli za leto dni. Prvo vlogo je treba oddati na pristojni center za socialno delo.
Na Centru za socialno delo (CSD) Ljubljana s podatkov, koliko je bilo prvih vlog, ne beležijo. “Iz podatkov našega informacijskega sistema je razvidno, da je bilo avgusta strokovnim delavcem v reševanje posredovano 9.049 zadev in septembra 5.911 zadev,” pojasni Snežana Vujičić Vignjević, vodja službe za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev na CSD Ljubljana. Kot doda, je od prejetih zadev rešenih 14.445, trenutno jih rešujejo še 500. “Pri teh gre za poseben ugotovitveni postopek in so še v pridobivanju podatkov za sam zaključek postopka,” pove.
“Sami podatki prejetih zadev govorijo, da je nemogoče, da bi zaposleni lahko v tako kratkem času odločili o vseh pravicah,” poudarja in doda, da je prejete vloge reševalo deset zaposlenih, ki so ob tem reševali še drugo. “Poleg vsega pa mora CSD po uradni dolžnosti spremljati, ali so prejemniki pravočasno zaključili študij, za katerega je prav tako treba voditi poseben ugoditveni postopek,” sklene Vujičić Vignjević.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sicer niso zaznali, da bi na centrih za socialno delo prihajalo do težav in zamud pri reševanju vlog za državne štipendije. Do 30. januarja letos je bilo odobrenih 69.805 državnih štipendij, in sicer 46.779 dijakom in 23.026 študentom za letošnje šolsko leto, so navedli.
“Nerešenih je manj kot pol odstotka vlog, 250 vlog pa v reševanju dlje, kot je to predvideno z zakonom. Zavedamo pa se, da kljub temu da je odstotek nerešenih vlog nizek, za posameznika, ki odločbe še ni prejel to lahko predstavlja veliko težavo.” Zato so pozvali vse, ki še odločb niso prejeli, naj se obrnejo na pristojni CSD in preverijo, zakaj odločbe še niso prejeli.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje