V primeru, da bo vlada vztrajala pri členu, ki prepoveduje usklajevanje plač v javnem sektorju za naslednje leto, se napoveduje splošna stavka javnega sektorja, je dejal predsednik KSJS Branimir Štrukelj. Vlado pozivajo tudi, da ponovno skliče pogajanja.
V predlogu zakona o izvrševanju proračuna za prihodnje leto je tudi 65. člen, ki govori o tem, da je javnim uslužbencem prihodnje leto prepovedano imeti pogajanja o zvišanju plač.
Predsednik KSJS Branimir Štrukelj se je na novinarski konferenci odzval na izjavo Petra Pogačarja, generalnega direktorja direktorata za javni sektor z ministrstva za javno upravo, da so sindikati prekinili pogajanja. Dejal je, da so pogajanja prekinjena, ker je vlada v trenutku, ko so sindikati zavrnili njihovo zahtevo, da pristanejo na zamrznitev plač v naslednjem letu, “enostransko odšla s pogajanj”. Pogačarjeve besede je Štrukelj označil za poskus rutinskega spina in manipulacijo.
Štrukelj se je dotaknil tudi navedb premierja Roberta Goloba, da pogajanja tečejo normalno. Po njegovi oceni mu je to zagotovil v. d. ministra za javno upravo Klemen Boštjančič. “Svetujem predsedniku vlade, da ministra vzame v roke in se pogovorita, saj enostavno ni res, da pogajanja tečejo normalno. Predsednik vlade se je premalo resno pozanimal oziroma ga je Boštjančič zavajal,” je dejal.
Predsednik KSJS je poudaril še, da se je vlada na pogajanjih zavezala, da bo v enem tednu sporočila, kakšno je njeno stališče do umika 65. člena iz zakona o izvrševanju proračuna, a je od tega minil že en mesec, pa odgovora nimajo. Dodal je, da vlade nihče ne sili, da z njimi prihodnje leto sklene dogovor o zvišanju plač in da se “bojijo svoje lastne sence”.
“Vlada je z zakonsko prisilo posegla v odprta pogajanja. Če bo vsakič, ko vladi kaj na pogajanjih ne bo všeč, to izločila iz pogajanj z zakonsko prisilo, potem mi socialnega partnerstva v Sloveniji več nimamo. S tem se pridružimo vzhodnoevropskim državam, kjer je socialno partnerstvo samo navidezno,” je bil oster Štrukelj. Po njegovih besedah je vlada s tem popolnoma razvrednotila pogajanja in končala enakopravnost sindikatov v teh pogajanjih.
Sindikati so poslanke in poslance že pozvali, naj z amandmajem to odločbo izvzamejo iz zakona. Prav tako želijo sindikati sodelovati na odboru za finance, da bi jih tam seznanili s svojimi stališči.
Kot je napovedal Štrukelj, je predsedstvo mnenja, da bo v primeru, da ta član ostane v zakonu, naslednji korak splošna stavka v javnem sektorju. Do tega stališča predsedstva se morajo opredeliti še posamezni sindikati. “Dejstva, da nam v odprta pogajanja posežejo z zakonom, ne moremo sprejeti. S tem nam vzamejo vse, kar sindikati pravzaprav imamo,” je še dejal.
V KSJS poleg umika 65. člena ZIPRS od vlade med drugim zahtevajo, da takoj skličejo nadaljevanje pogajanj.
“Plačno reformo bi uslužbenci plačali sami”
Obenem so predstavniki sindikatov konfederacije danes izrazili nezadovoljstvo z dosedanjim potekom pogajanj o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij, ki so trenutno povsem zastala.
Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Rok Cvetko je opozoril, da se je sprva zaključek pogovorov o plačni reformi predvideval že do junija, zatem je bil dogovor, da se prenese v zgodnjo jesen, nazadnje je vlada kot datum želela “vsiliti” 15. oktober. A po njegovih besedah so danes tam, kjer so bili v aprilu in nič dlje. Pri tem je komentiral vladni predlog odprave plačnih nesorazmerij, ki za sindikate ni sprejemljiv.
Kot je pojasnil, javnim uslužbencem državne uprave ponuja dva plačna razreda, kar pomeni približno šest odstotkov višje osnovne plače, a pod pogojem, da se v teh poklicih, za razliko od nekaterih drugih, odrečejo nekaterim specifičnim delom plače. Med njimi je omenil dodatek za stalnost pri pooblaščenih uradnih osebah, poklicno zavarovanje in znižanje osnovne odmere letnih dopustov. Upoštevaje stopnjo inflacije to po njegovih besedah pomeni, da bi javni uslužbenci ob izvedbi dogovorjenega prejeli “realno bistveno nižje plače” in “bi pravzaprav to plačno reformo plačali kar sami”.
“Upam, da bo vlada vendarle dojela, da se je te reforme treba lotiti pametno, preudarno, predvsem pa takoj. Še zlasti to velja, upoštevaje trenutno varnostno situacijo, za represivne organe državne uprave, katerih ustavitev ali drugačna omejitev dela lahko v tem času privede do neposrednega ali pa posrednega poslabšanja splošne varnosti v državi,” je opozoril.
Z nestimulativno reformo vlada skupine, kjer stanje zaradi kadrovskih manjkov že zdaj ni rožnato, pravzaprav obsoja na razpad, je poudaril. Podobno sta na kadrovski primanjkljaj v zdravstvu in sociali oz. pravosodnem sistemu ter posledice, če se ne bo ukrepalo, opozorila tudi predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Slavica Mencingar in predsednik Sindikata delavcev v pravosodju Slovenije Tomaž Virnik.
Do poteka socialnega dialoga je bila kritična tudi predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič. Kot še en primer neustreznega pristopa k socialnemu partnerstvu je navedla četrtkov dopis ministrstva za zdravje za posredovanje mnenj o zakonu o nujnih ukrepih v zdravstvu. Ta ima več kot sto strani, a so jim za posredovanje mnenj dali manj kot 24 ur časa, je navedla.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje