Dan dostojnega dela: težava ni brezposelnost, temveč kršitve pravic delavcev

Slovenija 07. Okt 202213:41
delavci
Foto: PROFIMEDIA

Danes obeležujemo svetovni dan dostojnega dela. Navkljub spodbudnim septembrskim podatkom o registrirani brezposelnosti, ki je dosegla novo najnižjo raven v zgodovini samostojne države, od deležnikov prihajajo pozivi, da je treba na trgu dela postoriti še marsikaj.

Ena od najbolj v nebo vpijočih težav na slovenskem trgu dela je še vedno zaznavanje in sankcioniranje kršitev delavskih pravic. Tukaj ima najbolj pomembno vlogo inšpektorat za delo, ki se je predvsem v zadnjih mesecih ob medijskih razkritjih primerov hujših izkoriščanj delavcev v podjetjih Marinblu in Selea znova znašel pod plazom kritik zaradi neučinkovitega ukrepanja. Kmalu zatem je svoj odstop ponudil tudi zdaj že nekdanji glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić.

Posledično je v novo triglavo vodstvo inšpektorata, na čelu katerega je nekdanji zagovornik pravic delavcev iz Delavske svetovalnice Luka Lukić, položenih veliko upov glede normalizacije delovanja same ustanove. Visoka pričakovanja prihajajo tudi od ministra za delo, družino in socialne zadeve Luke Mesca in njegove bližnje ekipe, ki je skupaj z novimi vodstvom inšpektorata že pripravila spremenjene smernice za delo inšpektorjev. Te bodo po napovedih danes predstavili poslancem na seji odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Kot je na četrtkovi novinarski konferenci sindikata Mladi Plus povedal državni sekretar na ministrstvu Dan Juvan, bodo rdeča nit spremenjenega delovanja bolj poglobljeni nadzori delodajalcev in ne lovljenje številskih mejnikov o opravljenih nadzorih. Predvidene so tudi krepitve v inšpektorskih vrstah in uresničitev tega, da bi izvajanje mešanih nadzorov z drugimi ustanovami, kot sta denimo finančna uprava in policija, postalo ustaljena oblika dela.

ribič
Podjetje Marinblu (Denis Sadiković/N1)

Nov izziv je neregulirano platformno delo

Pozivi k bolj učinkovitemu delovanju inšpektorjev se vrstijo tudi iz sindikalnih vrst. Njihovo delo na terenu namreč ne vliva zaupanja v sistem nadzora, je prav tako na četrtkovi novinarski konferenci izpostavil Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in se ob tem zavzel za odpravo anomalij v procesu opravljanja nadzora, med katerimi so vnaprej napovedani obiski inšpektorjev in odprava neenakosti strank v postopku. Šele potem bo prišel čas za kadrovske okrepitve in specializacijo inšpektorjev, je prepričan Zorko.

V luči tega izziv predstavlja tudi sankcioniranje novih oblik dela, kot je platformno delo. Slednje je v Sloveniji v zadnjih letih dobilo velik zagon, na drugi strani pa ostaja neregulirano, brez zakonskega okvirja. Da takšne oblike dela ne bodo postale družbeno sprejemljive, je treba takojšnje ukrepanje, je mogoče sliši iz sindikalnih vrst. Kot se je izkazalo v primeru Woltovih dostavljalcev hrane v Ljubljani, je trenutno vodstvo ministrstva reševanju zadev na tem področju naklonjeno, saj je pozvalo k zaposlitvi platformnih delavcev.

Ob današnjem svetovnem dnevu dostojnega dela v ZSSS opozarjajo tudi na ignoranco delodajalcev do pozivov delavskih predstavnikov k dodatnim ukrepom za varno in zdravo delo. “Čeprav mednarodna stroka opozarja na pomen posvetovanj delodajalca z delavci, ki dejansko delajo na delovnih mestih z visokim tveganjem, pa marsikje z napuhom zavračajo opozorila zaposlenih, češ da primernost varnostnih protokolov presojajo zgolj strokovnjaki,” so navedli v sporočilu za javnost.

Za boljše preprečevanje tveganj na delovnem mestu

Ob tem so spomnili na primere nekaterih večjih industrijskih nezgod v preteklih letih, ki so terjale večje število smrtnih žrtev med delavci in se končale “z nedostojnim zvračanjem odgovornosti kar na umrle delavce same, ki naj bi zagrešili človeško napako, in to kljub temu, da v EU veljajo predpisi, ki temeljijo na načelu, da je vsako tveganje na delovnih mestih mogoče predvideti in zato tudi preprečiti”.

Melamin črna zastava
Bojan Štefanič/BOBO

V imenu dostojnosti, kot so poudarili, od ustreznih inšpekcijskih služb pričakujejo, da vzroke za takšne kolektivne nezgode raziščejo tudi po pogovoru z zaposlenimi in ne le z od delodajalca pooblaščenimi službami, odredijo dopolnitev varnostnih protokolov in podajo predloge za dopolnitev predpisov, da se podobne tragične nezgode nikoli več ne ponovijo.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar