Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi vsebuje člen, ki določa, da bi moralo okoli 65.000 oseb že januarja plačevati višji znesek zdravstvenega zavarovanja. Danes pa so koalicijske stranke vložile predlog amandmaja, s katerim bi se to povišanje izvedlo šele leta 2023. O predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi bodo poslanke in poslanci odločali v četrtek.
V četrtek bodo poslanke in poslanci glasovali o vladnem predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi. Tako kot novembra bodo na njihovi mizi spet številni amandmaji. Med njimi bo tudi predlog koalicijskih strank, da se za eno leto, iz začetka leta 2022 na začetek leta 2023, prestavi uvedba dodatnega prispevka obveznega zdravstvenega zavarovanja za nekatere.
Koalicijske stranke so predlog amandmaja vložile po tem, ko smo na N1 poročali o pozivu zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je namreč opozorila, da predlog zakona uvaja nov prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje. To je po mnenju ZZZS ena od 13 največjih napak oziroma najbolj perečih neskladnosti v vladnem predlogu zakona. Koalicijski poslanci so med dosedanjo parlamentarno obravnavo spremenili več deset členov. Kljub temu ZZZS še vedno “dnevno ugotavlja nove pravne praznine, neskladnosti in nejasnosti”, je zapisala Tatjana Mlakar v pozivu, ki ga je konec prejšnjega tedna poslala vladi in državnemu zboru.
Določbe o dodatnem prispevku iz predloga ni več mogoče odstraniti, saj poslanke in poslanci na 142. člen ne morejo več vlagati amandmajev. Zato jim je ZZZS svetoval, naj vsaj v predlog zapišejo, da bo določba začela veljati šele čez nekaj let. Amandma, ki so ga koalicijske stranke vložile danes, sledi nasvetu ZZZS.
Prispevek za tiste, prek katerih so zavarovani njihovi starši ali zakonci
Novega prispevka za zdravstveno zavarovanje sicer ne bi plačevali vsi. Doletel bi “samo” tiste, ki so nosilci obveznega zdravstvenega zavarovanja za svoje zakonce, partnerje ali starše. Gre torej za primere, ko zakonci, partnerji in starši niso sami zavarovanci za obvezno zdravstveno zavarovanje, ampak so kot družinski člani zavarovani prek svojega partnerja ali otroka. Takšnih zavarovanih oseb je trenutno 66.925, so za N1 sporočili z ZZZS. Samo 49 od teh je staršev, torej gre praktično izključno za zakonce nosilcev zavarovanj. Nosilcev zavarovanj, prek katerih so te osebe zavarovane, pa je 65.627.
Zdaj nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja za zakonce in starše zavarovanja ne plačuje. Njihovo zavarovanje je, če poenostavimo, “pokrito” v okviru prispevka, ki ga nosilec zavarovanja plača “zase”.
Nova obveznost bi omenjene nosilce obveznega zdravstvenega zavarovanja predvidoma doletela že naslednji mesec. Kot je mogoče predvidevati, bi vsak mesec plačali približno 28 evrov dodatnega obveznega zdravstvenega zavarovanja na družinskega člana, ki je zavarovan prek njih. Naj poudarimo, da predlog ne uvaja dodatnega prispevka za starše, ki so nosilci zdravstvenega zavarovanja za svoje otroke.
“Nerazumljivo, nesistemsko, neusklajeno s širšo javnostjo”
Vodstvu zdravstvene blagajne se zdi nerazumljivo, da se uvaja taka obveznost. Določba je nesistemska in neusklajena s širšo javnostjo, so zapisali. Po njihovem mnenju bi moralo biti uvajanje novega prispevka transparentno, zainteresirana javnost pa bi morala biti s tem seznanjena. “Sprejet mora biti širši družbeni konsenz,” so opozorili.
Eden glavnih očitkov, ki jih kritiki predloga zakona o dolgotrajni oskrbi usmerjajo v vlado in koalicijo, je, da se je izognila uvedbi novega prispevka za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Predlog zakona namreč takšen prispevek samo napoveduje. Uveden naj bi bil do konca leta 2025. Razlog za to je v tem, da se je ob dosedanjih poskusih sprejetja sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi izkazalo, da je izredno težko najti rešitev za nov prispevek, v katerega bi privolili delodajalci ter finančno ministrstvo. Aktualna vlada pa je Evropski komisiji obljubila, da bo zakon o dolgotrajni oskrbi uveljavila v prvi polovici leta 2022.
PREBERITE ŠE:
Omejena razprava
To pa seveda ne pojasnjuje, zakaj aktualni predlog vsebuje določbo o zvišanju zdravstvenega prispevka za nekatere. V dosedanjih javno objavljenih mnenjih in javnih razpravah to še ni bilo poudarjeno. Res pa je, da so deležniki opozarjali na mnoge druge težave, ki so jih našli v zakonu, in da je bila razprava bolj omejena, kot so si želeli. Generalna direktorica ZZZS je bila na primer med vabljenimi za sejo odbora za zdravstvo, na kateri so obravnavali predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Očitno je bilo, da je želela povedati še veliko, ko jo je predsednica odbora, poslanka SDS Anja Bah Žibert, prekinila. Vabljeni imajo namreč na sejah odbora za razpravo na voljo samo pet minut.
Vprašanja o uvedbi dodatnega zdravstvenega prispevka za nekatere smo včeraj poslali na ministrstvo za zdravje, vendar odgovora nismo dobili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!