Dostop do vode je javno dobro. Zakaj na Šobcu kljub temu zaračunavajo vstopnino?

Na nas se je obrnila bralka, ki je poleti obiskala Šobec. Za dostop do bajerja je morala plačati vstopnino. Sprašuje se, ali je zaračunavanje zakonito, kadar obiskovalec želi zgolj dostop do jezera in kopanje, ne pa uporabe infrastrukture kampa, saj je voda javno dobro.

Direktor podjetja Šobec, d. o. o., ki upravlja tamkajšnji kamp, Uroš Ambrožič, nam je odgovoril, da "Šobčev bajer nima statusa vodnega javnega dobra in s tem omejitev skladno z zakonom o vodah".

Pri pristojnih institucijah smo preverili podrobnosti ureditve.

Parkirnina in vstopnina

Kot nam je opisala bralka, je ob obisku Šobca letos poleti najprej plačala parkirnino, in sicer 8 evrov, nato pa še vstopnino, 11 evrov na osebo.

Zaposleni, ki je stal ob vhodu, je bralki in njenemu partnerju povedal, da brez plačila vstopnine ne moreta v oziroma skozi kamp, ne glede na to, ali bi infrastrukturo kampa uporabljala ali ne. Ob tem jima je zaposleni dejal, da bi sicer morala plačati še vstopnino za psa, ki znaša 7 evrov, a da je tokrat ne bo zaračunal.

"Brez plačila torej ni bilo mogoče dostopati do jezera in reke. Dobila sem račun, na katerem ni razvidno, kaj točno sva plačala," je opisala bralka.

Kamp Šobec na svoji spletni strani pojasnjuje, da vstopnino in parkirnino praviloma zaračunavajo v času šolskih poletnih počitnic, od konca junija do konca avgusta, ko je kamp najbolj obiskan. Parkirnino pa občasno pobirajo tudi zunaj tega obdobja, zlasti ob posebej obremenjenih koncih tedna.

Kaj pomeni vodno javno dobro?

Za pojasnila smo prosili Direkcijo RS za vode (DRSV) ter Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Vprašali smo jih, ali "javno dobro" pomeni, da mora biti vsakomur omogočen brezplačen dostop do jezera, reke ali drugega vodnega telesa, če obiskovalec ob tem ne uporablja infrastrukture, na primer kampa ali druge infrastrukture, ki jo je postavil lastnik zemljišča.

"Praviloma da, kadar gre za vodno oziroma morsko javno dobro, na katerem je dovoljena splošna raba. Ta vključuje tudi kopanje za osebne potrebe," odgovarja MOP.

Toda, kot dodajajo, tega pravila ni mogoče samodejno uporabiti za vsako zasebno umetno vodno telo. Pravica do splošne rabe tudi ne pomeni pravice do brezplačne uporabe turistične, kampovske ali druge zasebne infrastrukture.

Šobčev bajer je zasebno umetno vodno telo

Kot pojasnjujejo, je Šobčev bajer zasebno umetno vodno telo, ki ni vodno zemljišče, bajer pa je zajet v območje vodne pravice za kopališko dejavnost.

"Zato obiskovalec zgolj s sklicevanjem na to, da ne uporablja posameznih naprav ali storitev kampa, ne pridobi pravice do brezplačnega vstopa v kopališče," pravijo na ministrstvu. Zakon o vodah določa, da sme imetnik vodne pravice za dejavnost kopališča zaračunavati vstopnino za kopanje, če je za izvajanje te pravice zgradil objekt.

Za Šobec torej ne velja enak režim kot sicer za jezera in reke s statusom vodnega javnega dobra.

Kaj velja za poti, ki vodijo do vode?

Kaj pa zakon določa za uporabo poti, ki vodijo do vode – mora lastnik zemljišča sprehajalcem omogočiti brezplačen dostop, če se s tem ne povzroča škoda?

"Kadar gre za dostop do vodnega oziroma morskega javnega dobra, mora lastnik ali posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča po 38. členu zakona o vodah praviloma dopustiti neškodljiv prehod in splošno rabo. Zasebno lastništvo zemljišča v takem primeru samo po sebi ne upravičuje zaprtja dostopa," odgovarjajo na okoljskem ministrstvu.

A opozarjajo, da je treba v primeru Šobčevega bajerja upoštevati drugačen položaj.

Ker je Šobčev bajer umetno vodno telo, v tem primeru pa ne gre za vodno zemljišče, zanj ni mogoče neposredno uporabiti omejitev, ki jih zanje določa zakon o vodah, pravijo na DRSV. "Iz teh določb zato ni mogoče izpeljati splošne pravice do brezplačnega prehoda skozi kamp do kopališča," so navedli na ministrstvu.

Kot so dodali, mora biti urejanje oziroma omejevanje dostopa sicer skladno tudi z morebitnimi služnostmi, drugimi pravicami tretjih oseb in konkretnimi obveznostmi iz vodnega dovoljenja. "Izdano delno vodno dovoljenje v 6. točki izreka izrecno vsebuje prepoved postavljanja ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru na območju naravnega kopališča," so poudarili.

Dostop do Save je zagotovoljen

Vodno dovoljenje za Šobčev bajer je bilo izdano leta 2011 družbi Šobec, Turistično in trgovsko podjetje, d. o. o., za neposredno rabo vode za dejavnost naravnega kopališča. Velja 30 let do leta 2041.

Skozi kamp se sicer pride tudi do Save (zemljevid zgoraj). Kaj velja za dostop do reke?

Na DRSV so pojasnili, da območje vodne pravice zajema Šobčev bajer, zunaj njega pa ostaja le del ob iztoku. Skladno z zakonom o vodah mora lastnik zemljišča vsakomur omogočiti neškodljiv prehod do vodnega dobra in njegovo splošno rabo. To pomeni, da mora upravitelj kampa obiskovalcem omogočiti prost prehod do Save.

Da je sprehajalcem, ki želijo do brega Save, dostop brezplačno vedno dovoljen, je potrdil tudi direktor Šobca Uroš Ambrožič.