Dvoživke, cepljenje in zavarovanje: kaj o koalicijski pogodbi menijo v zdravstvu

Slovenija 16. Maj 202216:37 > 17:162 komentarja
Delite:
Medicinska sestra
Foto: Aljaž Uršej/N1

Prepoved popoldanskega dela zdravnikov pri koncesionarjih in zasebnikih, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ureditev področja duševnega zdravja, pridelava medicinske konoplje pod okriljem države. To so nekateri poudarki koalicijske pogodbe s področja zdravstva. Napisana je tako splošno, "da omogoča tako sprejetje ustreznih kot neustreznih rešitev," ocenjuje predsednik sindikata družinskih zdravnikov Igor Muževič. Bodoči minister Danijel Bešič Loredan pa pojasnjuje, da je nujno najprej zdravstveni sistem stabilizirati z interventnimi ukrepi, šele nato bodo na vrsti sistemske spremembe, ki pa jih bo vlada sprejemala "v najširšem dialogu".

Področje zdravstva je tisto, na katerem se je zlomila že marsikatera koalicija. Nazadnje je ob poskusu ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja razpadla vlada Marjana Šarca. Pregledali smo, kaj si je kot prioritetne cilje na zdravstvenem področju zastavila prihodnja koalicija.

Covid, cepljenje in “znanstveni dokazi”

“Družbo bomo ustrezno pripravili na potencialni nov val okužb,” piše v koalicijski pogodbi. O tem, kako bodo to storili, ne piše nič. Med prioritete si je koalicija zastavila na eni strani rehabilitacijo prebolevnikov covida-19 (“Pripraviti moramo nove programe za zmanjševanje stresa, specifične vaje, različne oblike terapij in poklicno rehabilitacijo”), na drugi pa skrb za paciente z znaki hujših bolezni, ki med epidemijo niso dobili ustrezne oskrbe.

Najverjetnejši minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je za N1 pojasnil, da bo ohranil strokovno skupino za covid, ki pa bo delovala pod okriljem NIJZ. O morebitnih menjavah na njegovem čelu pa, da je treba počakati na to, da bo vlada potrjena, nato pa bodo odločali o vsem drugem.

Prihodnja vlada napoveduje tudi spremembo Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), ki “mora postaviti ustrezno institucionalno strukturo, ki bo poskrbela za spoštljivo komunikacijo z ljudmi. Zgolj tako lahko ljudem predstavimo, da je cepljenje proti covidu-19 prednost, ki prispeva k boljši kakovosti življenja in za katero se državljani sami odločajo.” Cepljenje proti covidu bo torej, kot je Robert Golob obljubljal že pred volitvami, prostovoljno. “Vsi preventivni ukrepi zoper širjenje okužbe vključno s cepljenjem bodo morali biti podprti z znanstvenimi dokazi, ustrezno časovno omejeni in prilagojeni resnosti epidemiološke situacije in klinične slike nalezljive bolezni,” je še zapisano. Za osnovo novega ZNB bo koalicija vzela predlog, ki ga je pripravila Pravna mreža za varstvo demokracije.

Nujni ukrepi za skrajšanje čakalnih dob

Na seznamu nujnih ukrepov je poleg (po)covidne sanacije zdravstva tudi vzpostavitev ažurnih evidenc čakalnih dob in njihovo “takojšnje skrajšanje”. Za to poskrbeli tudi s pomočjo koncesionarjev in zasebnikov: “Storitve se bodo dodelile kaskadno, najprej razpis samo za javne zavode, okvirno čez 3 mesece za koncesionarje in nato okvirno čez 3 mesece za zasebnike. Razpis mora biti narejen tako, da zaposleni v javnem sektorju praviloma ne morejo izvajati storitev iz razpisa pri koncesionarjih ali zasebnikih. Ukrep bi veljal začasno, torej do upada čakalnih vrst na dopustno raven,” je zapisano.

Danijel Bešič Loredan je pojasnil, da je treba koalicijsko pogodbo brati v dveh delih. “Eno so interventni oziroma nujni ukrepi, ki jih je treba udejanjiti v naslednjem letu in stabilizirati zdravstveni sistem. Če tega ne bomo storili, od našega zdravstva ne bo ostalo nič,” je prepričan. V tem času je treba zdravstvo “zagnati do skrajnih meja”, temu je namenjeno tudi plačevanje vseh storitev po realizaciji, ki je predvideno v koalicijski pogodbi. V drugem delu, predvidoma konec leta 2023, pa bo sledila sistemska reforma, ki pa jo bo vlada, tako Bešič Loredan “sprejemala v najširšem strokovnem in socialnem dialogu”.

Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman ob tem pravi, da je na področju čakalnih dob “res treba narediti red, vendar ta naloga ne sme pasti na pleča že tako obremenjenih medicinskih sester. Za ta namen je treba aktivirati dodatno delovno silo, na primer študente.” Sicer pa je zadovoljna predvsem s tem, da je prihodnja vlada prepoznala nujnost reševanja problemov v zdravstveni negi. “Treba je storiti vse, da mlade prepričamo, naj se odločijo za ta lepi poklic in te, ki ga opravljajo, zadržimo,” pravi Ažman. V koalicijski pogodbi so omenjene kadrovske štipendije ter uveljavitev standardov in normativov. Upa, da jih bo vlada aktivno vključila v urejanje stanja v zdravstvu.

Predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič pravi, da gre za korake v pravo smer in pozdravlja sistematičen pristop k privabljanju mladih kadrov. Dodaja, da bi jih za te poklice lahko navdušili s podobnimi prijemi, kot jih ima Slovenska vojska. Poleg štipendij je to tudi zagotovitev primernega stanovanja. Koalicijska pogodba predvideva izboljšanje delovnih pogojev za zdravstvene delavce “z dostopnejšimi vrtci, šolami in stanovanji za mlade zdravnike”. Kako to zagotoviti? “Ukrepi bi potekali v tesnem sodelovanju z lokalnimi skupnostmi,” je vse, kar piše v dokumentu.

Da je treba “takoj dodatno finančno stimulirati medicinski kader,” še predvidevajo stranke prihodnje koalicije ter da bodo “odpravili porušena plačna nesorazmerja in nagrajevali motivacijo ter rezultate dela,”. V sindikatu zdravnikov Fides, ki ga vodi Konrad Kuštrin pravijo, da se bodo v sindikatu v kratkem sestali ter podrobno preučili koalicijsko pogodbo, nato pa jo komentirali oziroma pripravili svoje predloge.

Celotno koalicijsko pogodbo si lahko preberete v tem članku.

Tretji odmerek
Foto : Žiga Živulović jr./BOBO

Ukinitev “zdravnikov dvoživk”

Medtem ko se bodo skrajšanja čakalnih dob po interventnem zakonu lotili tudi s pomočjo koncesionarjev in zasebnikov, pa bodo pozneje uveljavili popolno ločitev javnega in zasebnega zdravstva. “S spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti bo odpravljeno popoldansko delo zdravnikov pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti in koncesionarjih, ter uvedena konkurenčna prepoved dela,” je zapisano. V univerzalno javno zdravstvo bo (ponovno) vključeno tudi zobozdravstvo, in sicer “po kriteriju strokovnosti, saj trenutno ta ne obsega niti vseh osnovnih storitev”.

S predlagano rešitvijo so nezadovoljni pri Zdravniški zbornici. “Že današnje omejitve ob trenutnih pogojih dela zmanjšujejo zanimanje za delo v javnih zdravstvenih ustanovah. Predlog popolne prepovedi popoldanskega dela postavlja zdravnike v še bolj neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi zaposlenimi v javnih ustanovah in lahko privede do stopnjevanja prehodov zdravnikov k zasebnim izvajalcem ali med zasebnike – samostojne zdravnike,” opozarjajo pri zbornici, ki jo vodi Bojana Beović. “Birokratsko omejevanja obsega in organizacije dela zdravnikov v razmerah, ko jih primanjkuje vsaj tisoč, lahko vodi v dodatno zmanjšanje kapacitet slovenskega zdravstvenega sistema.”

Podobno pravijo Mladi zdravniki. “Vsak zdravnik, ki opravi pregled, poseg ali poda mnenje, s tem skrajšuje čakalne dobe, ne glede na to, kdaj to počne,” so poudarili za STA. Kot so pojasnili, so pogoji za dodatno delo zdravnikov izven javnega zavoda že sedaj jasno opredeljeni, količina dodatnega dela izven lastnega zavoda pa omejena. Hkrati pa pogoji dela in plačilo v javnem zdravstvu niso niti približno konkurenčni ustanovam izven javnih zavodov. Poudarjajo še, da bi morala enaka pravila veljati za vse delavce javnega sektorja. Tako imenovane ‘dvoživke’ lahko namreč po njihovih navedbah najdemo v številnih poklicih v javnem sektorju, pretežno v nezdravstvenih profilih.

Uvedba konkurenčne prepovedi dela je po besedah pravne strokovnjakinje Nataše Pirc Musar nesmiselna, saj jo za zdravnike že sicer predvideva zakon o delovnih razmerjih in zakon o javnih uslužbencih. Posamezni zdravnik mora tako pred pričetkom dodatnega dela pri drugem delodajalcu od svojega siceršnjega delodajalca pridobiti dovoljenje. Po njenih besedah bi bilo zato smiselno pripraviti natančna navodila, pod katerimi pogoji lahko javnozdravstvena ustanova zdravniku odobri takšno dovoljenje. Popolna prepoved izdaje omenjenih dovoljenj zdravnikom pa bi po njeni oceni lahko vodila do neenake obravnave oz. diskriminacije zdravnikov v primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami. Ob tem kot del težav pri trenutnem stanju navaja pomanjkanje nadzora nad zdravniki, ki delajo v javnem sektorju, dodatno pa tudi pri zasebnikih oziroma koncesionarjih. (STA)

Predsednik sindikata družinskih zdravnikov Igor Muževič ocenjuje, da koalicijska pogodba ni zelo konkretna. “Napisana je tako na splošno, da je nemogoče oceniti, kaj to pomeni za prihodnost, saj omogoča tako sprejetje ustreznih kot neustreznih rešitev,” je prepričan. “Vse to poslušamo že dolgo.” Koalicijska pogodba sicer obljublja krepitev pristojnosti zdravnikov družinske medicine, konkretnih rešitev o tem, kje jih dobiti, pa ni zapisanih. Bolj kot od pogodbe bo področje zdravstva odvisno od ministra. Muževič ocenjuje, da je Bešič Loredan, kot ga pozna “neposreden in manj diplomatski kot kakšni od njegovih predhodnikov, kar je lahko dobro. Marsikdo na tem položaju je namreč veliko govoril in bolj malo naredil. V zdravstvu potrebujemo nekoga, ki ne bo imel potrpljenja za neumnosti,” je prepričan.

“Prioritete te vlade se nam zdijo pravilne. Te točke so tiste, ki bi javno zdravstvo lahko rešile pred propadom,” pa pravi Ilešič Čujovič. “Upam, da bomo aktivno sodelovali pri uresničevanju zavez in da te ne bodo ostale zgolj mrtva črka na papirju, kot se je to zgodilo že velikokrat doslej.”

Od kod denar?

Za javne zdravstvene storitve (varstvo pri delu, paliativna oskrba, del storitev dolgotrajne oskrbe, storitve preventivne dejavnosti) bi do leta 2030 namenili 12 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), vključno z investicijami. Sredstva bi povečevali po pol odstotne točke letno.

Celovita reforma financiranja zdravstvenega sistema se obeta do konca leta 2024. Vsebovala bo tudi “ukinitev nepravičnega in neučinkovitega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja”. Če zdaj zanj vsi plačujemo po 35 evrov, kako bo po novem? O tem v koalicijski pogodbi niti besedice. Bešič Loredan tudi glede dopolnilnega zavarovanja obljublja rešitev, ki bo sprejeta v dialogu. “Do konca leta 2023 bomo dobili vpogled v sistem, na podlagi katerega bomo pripravili tudi izračune za nadomestilo trenutnega dopolnilnega zavarovanja,” je pojasnil.

Ker veliko denarja iz javnega zdravstva ponikne pri dobaviteljih, koalicijska pogodba predvideva še centralizirano javno naročanje zdravstvenega materiala, “bodisi v uvedbi enovitega sistema na nacionalni ali regionalni ravni,” pa tudi ustanovitev  neodvisne Nacionalne agencije za razvoj, investicije in kakovost v medicini. Njena naloga bo prevzeti skrb in nadzor nad kakovostjo in investicijami na nacionalni in regionalni ravni.

medicinska konoplja
Foto : Profimedia

Alternativa in konoplja

Na kratko se koalicijska pogodba dotika tudi alternativne in komplementarne medicine, in sicer z besedami, da bodo zakonsko “definirali alternativne in komplementarne oblike zdravljenja, določili minimalne standarde izvajanja dejavnosti in nadzor”. Obljubljajo še sprejetje zakonodaje za pridelavo in predelavo ter nadzorovano rabo konoplje v medicinske namene. “Za potrebe slovenskega javnega zdravstvenega sistema bo pridelavo organizirala država,” je vse, kar je zapisano o tem področju.

Posebno pozornost koalicijska pogodba namenja tudi duševnemu zdravju. Obljubljajo ustavno ustrezen Zakon o duševnem zdravju, za kar si psihologi in psihoterapevti prizadevajo že dolgo. Uredili bodo tudi strokovni nadzor ponudnikov storitev na področju duševnega zdravja. “Psihoterapevtske in psihosocialne svetovalne dejavnosti je treba profesionalizirati, poskrbeti za njihovo dostopnost in zagotoviti, da je cilj teh dejavnosti izboljšanje duševnega zdravja ljudi, ne pa ustvarjanje dobička,” je zapisano.

Obljubljajo še mrežo centrov duševnega zdravja, kjer bodo še posebej otroci, mladostniki in starejši lažje dostopali do teh specialistov.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar