Na današnji seji je predsednik vlade Robert Golob odgovarjal tudi na več vprašanj poslancev o migracijah. Pri vprašanju konkretnih potez vlade ob povečanju nezakonitih prehajanj meje je premier izpostavil, da gre za skupen evropski izziv, ki ga je treba reševati skupaj z državami izvora. Zatrdil je tudi, da je treba prebežniki zajeti, še preden zapustijo svojo državo in padejo v mrežo kriminalcev in tihotapcev. V odgovoru na vprašanje o ukrepih za lažjo integracijo priseljenih otrok je Golob poudaril nujnost zadovoljivega znanja slovenščine.
Premier Robert Golob je v nadaljevanju decembrske seje DZ odgovarjal tudi na poslanska vprašanja, povezana z migracijami.
Golob je najprej odgovoril na vprašanje v zvezi z ukrepi zaradi povečanega števila nezakonitih migracij, ki ga je na prejšnji seji, ko je bil premier odsoten, zastavil Branko Grims (SDS). Po Grimsovih navedbah je v času sedanje vlade v Slovenijo nezakonito vstopilo že več kot 80.000 migrantov, kar je več kot v celotnem mandatu obeh vlad skupaj prej. Ob tem je navedel, da je Slovenija izgubila varnost, in predsednika vlade vprašal, kaj bo vlada storila, da zaščiti Slovenijo in povrne varnost.
Vprašanje nezakonitih migracij je težava, s katero se sooča ves svet, je Grimsu odgovoril Golob in dodal, da nobena evropska država te problematike ne more reševati samostojno. “Edina ustrezna in učinkovita obramba pred nezakonitimi migracijami je skupno delovanje EU,” je poudaril.
Strategijo skupnega delovanja na ravni EU je po besedah premierja najboljše opisala predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen v pismu Evropskemu svetu, v katerem je izpostavila, da je treba problem migracij reševati skupaj z državami izvora, zato da se prebežniki zajamejo, še preden zapustijo svojo državo in preden so prisiljeni, da pri tem sodelujejo s kriminalnimi združbami in tihotapci. “Preden zapadejo v njihovo mrežo, jih je treba zajeti in tudi prilagoditi na evropsko kulturo in vrednote ter jim nato omogočiti legalno migracijo,” je povzel Golob.
Po premierjevih navedbah je letos v Evropo zakonito vstopilo več kot tri milijone migrantov, ki iščejo delo v EU. Migrantov, ki so mejo prestopili nezakonito, pa je bilo 300.000, torej manj kot desetina.
Število migrantov, ki nezakonito vstopajo v Slovenijo, se je letos podvojilo, med njimi pa prednjačijo migranti iz Afganistana, je navedel. “In ravno to, da se z Afganistanom kot izvorno državo tudi na nivoju Evropske unije nihče ne ukvarja, je glavni razlog, da tretjina vseh migrantov, ki vstopajo nezakonito v Slovenijo, pride iz Afganistana. To dokazuje, da je treba delovati na tem področju sistematično in da tega področja ni mogoče urejati posamično,” je poudaril.
“Samo skupaj lahko na zahodnobalkanski poti iščemo rešitve”
Novinarjem je na vprašanja o migracijah odgovarjal tudi notranji minister Boštjan Poklukar, ki je spomnil na polletno podaljšanje nadzora na meji s Hrvaško in Madžarsko. Po ministrovi oceni težav zaradi kontrol pri vstopu v državo med bližnjimi prazniki ne bo, kdaj bi lahko nadzor odpravili pa ob višji stopnji teroristične ogroženosti po Evropi in v Sloveniji ni želel napovedovati.
Tudi on je ponovil premierjeve besede, da ima težave z nezakonitimi migracijam cela Evropska unija, pozdravil pa skorajšnji dogovor Bosne in Hercegovine z evropsko agencijo za varovanje meje Frontex. Poklukar je še navedel, da se kljub povečanemu migracijskemu pritisku nadaljuje podiranje ograje na meji s Hrvaško.
Spomnil je tudi, da je Slovenija oktobra skupaj z Italijo ponovno začela izvajati nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko. Med drugim Slovenija vzpostavlja temeljit nadzor nad tihotapskimi mrežami, je navedel in dodal, da je bila slovenska policija v letošnjem letu zelo uspešna.
“O uvedbi pripravljalnic za priseljene otroke naj odloči stroka”
Poslanki Ivo Dimic (NSi) pa je zanimalo, kaj bo vlada storila za boljšo integracijo otrok brez znanja slovenščine v izobraževalnem sistemu, saj se s povečevanjem tujih državljanov povečuje tudi pritisk na izobraževalni sistem. Ob tem je spomnila, da so v NSi za boljšo integracijo v osnovnih šolah predlagali uvedbo pripravljalnic, v katerih bi se otroci brez predznanja slovenščine intenzivneje učili jezika, vendar so v koaliciji njihov predlog zavrnili.
Golob se je v odgovoru najprej osredotočil na zakonito priseljevanje. Kot je poudaril, se družba v Sloveniji stara, prav tako določena delovna mesta in opravila niso zanimiva za vse prebivalce Slovenije. “Mogoče gre za manj zahtevna delovna mesta po izobrazbi, pa bolj zahtevna po težavnosti,” je izpostavil. Hkrati v Sloveniji danes živi skoraj 190.000 tujcev, ki v Sloveniji opravljajo tista dela, ki so na razpolago, posledično pa je brezposelnost v državi rekordno nizka.
Spomnil je tudi, da sta bila nedavno sprejeta strategija integracije tujcev in spremenjen zakon o tujcih, in sicer z namenom, da bi skozi specializirane jezikovne tečaje pospešili poznavanje slovenskega jezika tujcev. “Če želimo, da se bodo tujci znali in lahko vključevali v našo družbo, je predpogoj zadovoljivo znanje slovenskega jezika,” je poudaril.
Poudaril je tudi, da si v Sloveniji želimo integracije tujcev, ne pa njihovih spričeval, zato je prav, da država prilagodi standarde znanja slovenskega jezika tujcem. V preteklosti ni bilo tako, saj je bilo zahtevano znanje jezika slovenščine postavljeno tako visoko, da je bilo za tujce praktično nedosegljivo.
Golob meni še, da sta integracija in poznavanje jezika nujna za uspešno vključevanje tujcev v našo družbo. Glede uvedbe pripravljalnic v osnovnih šolah pa meni, da mora o tem predlogu presojati pedagoška stroka, ne pa politika.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje