Družbeno omrežje TikTok so preplavili posnetki, ki prikazujejo, kako stranka v trgovini stehta sadje ali zelenjavo na tehtnici tako kot vsi kupci. Nato pa z vrha tehtnice vzame nekakšno podlogo oziroma plastičen pokrov, živila znova stehta, tehtnica pa pokaže manjšo maso in posledično nižjo ceno. Potrošniki ob tem trdijo, da jih trgovci vlečejo za nos, prijavili so jih celo inšpektorjem. Kaj so ugotovili?
Viralni posnetki o tehtanju zelenjave in sadja v trgovinah so dosegli tudi slovenske uporabnike družbenega omrežja TikTok. Prikazujejo, kako stranka v trgovini sadje ali zelenjavo najprej stehta tako kot vsi kupci. Nato pa z vrha tehtnice vzame nekakšno podlogo oziroma plastičen pokrov, živila znova stehta, tehtnica pa pokaže manjšo maso in posledično nižjo ceno.
Bralka nam je posredovala spodnji posnetek, kako na oddelku s sadjem in zelenjavo tehta banane. Preden je odstranila pokrov, je tehtnica pokazala 1,042 kilograma, kar stane 1,66 evra. Tehtanje je ponovila še brez pokrova, pri čemer je tehtnica pokazala 0,934, cena pa je bila posledično za 17 centov nižja.
Kako je to mogoče? V Tušu posnetkov ne komentirajo, saj niso bili posneti v njihovih trgovinah. V Mercatorju so zapisali, da so njihove tehtnice “redno umerjene, kar izvedejo pooblaščeni zunanji izvajalci, na vsaki tehtnici je tudi oznaka, kdaj je bila nazadnje umerjena”.
Tudi v podjetju Spar so poudarili, da so tehtnice v njihovih trgovinah kalibrirane na težo plastike, ki je na tehtnice nameščena z namenom zaščite le-te. “To pomeni, da ko stehtate izdelek na plastiki, se vam odčita pravilna teža. Če plastiko odstranite, dobite manjšo težo, ki pa je nepravilna, saj je na tehtnici plastika še vedno upoštevana in tako dejansko ne plačate celotnega izdelka. V tem primeru gre torej za manipulacijo s strani kupca na škodo trgovine.”
Zaradi prijav potrošnikov nad trgovce tudi inšpektorji
Več kupcev je domnevno zavajanje s strani trgovskih verig prijavilo Sektorju za meroslovni nadzor v okviru Urada za meroslovje. “Da imajo tehtnice na oddelkih sadja in zelenjave v trgovskih centrih Spar d.o.o. in Mercator d.o.o. na tehtalni površini nameščene plastične zaščitne pokrove in da tako goljufajo pri tehtanju”, so trdili prijavitelji.
Inšpektorji so se zato v začetku meseca odpravili na teren in na eni od lokacij, kjer naj bi trgovec domnevno goljufal, opravili meroslovni nadzor vseh tehtnic v uporabi. “Ugotovili smo, da so bile vse tehtnice v trgovini skladne s Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za neavtomatske tehtnice oziroma da so bile veljavno overjene ter ustrezno zaščitene pred nepooblaščenim posegom v merila.”
Na eni izmed tehtnic so inšpektorji izvedli tudi preizkus s kilogramsko utežjo. Za N1 so pojasnili, da ko je tehtnica pravilno pripravljena na tehtanje z zaščitnim pokrovom, izdelka pa potrošnik še ni položil na tehtnico, se na ekranu tehtnice pokažejo tri ničle, “in sicer masa izdelka v kilogramih, cena izdelka v evrih na kilogram ter znesek v evrih”. Kako je to videti, kaže fotografija spodaj.
Urad za meroslovje
Ko pa potrošnik zaščitni pokrov odstrani, ničli, ki predstavljata maso in znesek, na ekranu izgineta. Tehtnica namreč zazna negativno vrednost, ki je enaka masi plastičnega pokrova, “vendar te vrednosti ne prikazuje”. Konkreten primer je prikazan na spodnji fotografiji.
Urad za meroslovje
Inšpektorji so na tehtnico brez plastičnega pokrova postavili kilogramsko utež, na ekranu pa se je izpisala vrednost z odšteto maso plastičnega pokrova, to je 0,892 kilograma. To prikazuje spodnja fotografija.
Urad za meroslovje
Inšpektorji so nadzor izvedli še na nekaterih drugih lokacijah iste trgovske verige, rezultati pa so bili enaki. “Nepravilnosti nismo odkrili,” so zagotovili. Ob tem potrošnike opozarjajo, da je odstranjevanje plastičnih pokrovov s tehtnice nepooblaščeno poseganje v pravilno nameščene in ničlirane tehtnice. Slednje pomeni, da masa plastičnega pokrova ni všteta v maso izdelka. “Pri tehtanju blaga brez zaščitnega pokrova gre za oškodovanje trgovcev in ne potrošnikov,” so še pojasnili na uradu.
Istovetnost in skladnost tehtnic s predpisano dokumentacijo, veljavnost overitve, ustreznost meroslovnih in zaščitnih oznak, programske opreme in pravilnost uporabe tehtnice urad nadzira čez celo leto pri različnih uporabnikih in izvajalcih meritev. “Glede na dosedanje izvedene meroslovne preglede neavtomaskih tehnic v Sloveniji ugotavljamo, da so le te točne,” so poudarili.
Goljufije se dogajajo, a jih je malo
Zanimalo nas je tudi, ali prodajalci beležijo še kakšne poskuse manipulacije oziroma goljufij strank. Denimo, ali kupci stehtajo avokado, na vrečko pa nalepijo etiketo cenejših jabolk in ali beležijo primere, ko oseba vrečko s sadjem stehta, nanjo nalepi etiketo, v vrečko pa naknadno doda sadeže.
“Beležimo tovrstne primere zlorab, vendar jih ni veliko. Velika večina kupcev tehtnice na oddelkih sadja in zelenjave ter hitre blagajne uporablja korektno. Tudi asistenti na hitrih blagajnah so pozorni, da kupci ustrezno zabeležijo svoj nakup na blagajni,” so odgovorili v Tušu in priznali, da kljub večjemu tveganju za zlorabe hitre blagajne kupcem predstavljajo možnost izbire in večajo pretočnost na blagajnah, “s čimer se izboljša tudi uporabniška izkušnja”. Povedali so, da so tudi trgovci na običajnih blagajnah pozorni, da zapis na nalepkah ustreza vsebini, torej izbranemu sadju in zelenjavi.
“V trgovinah so, žal, tudi poskusi kraj in goljufij pri samostojnem tehtanju, vendar imamo v Mercatorju dober sistem varovanja, pri čemer sodelujejo tudi drugi kupci, ki na poskuse kraj in goljufij opozorijo zaposlene,” pa so pojasnili v Mercatorju. Dodali so, da glede na veliko število kupcev ne beležijo veliko tovrstnih dejanj, “ker veliko delujemo na preventivnih aktivnostih, kraje pa dosledno prijavljamo policiji. Pooblaščene osebe lahko kot dokazni material uporabijo tudi posnetke varnostnih kamer,” so še opozorili.
Statistike, koliko tovrstnih primerov obravnavajo možje v modrem, policija ne vodi. So pa obrazložili, da gre v primerih namernega lepljenja napačne etikete ali pa naknadnega dodajanja živil v vrečko po opravljenem tehtanju, za dve različni kaznivi dejanji. “Lahko govorimo o domnevnih kaznivih dejanjih goljufije ali tatvine. Odvisno od načina storitve dejanja.” V obeh primerih pa gre za tako imenovane predlagane delikte, ko mora oškodovanec podati pisno prijavo. “V kazenskem zakoniku je za tovrstno tatvino ali goljufijo predpisana denarna kazen ali zaporna kazen do enega leta.”
Pod pretvezo, da ima v vrečki sadje, poskušal kupiti drago meso
Pretkani goljufi so med kupci tudi v drugih državah. Pred petimi leti so 58-letnika s prsti v marmeladi ujeli v Nemčiji, kjer je v trgovini draga telečja jetra prepakiral in jih na samopostrežni blagajni poskušal plačati po ceni precej cenejšega sadja. Ko so ga pri goljufiji ujeli, je to storil že četrtič v enem mesecu, cena jeter, ki jih ni plačal, pa se je gibala med 13 in 47 evrov.
Profimedia
Pred sodnikom v Münchnu je krivdo priznal, motiva ni razkril, sodišče pa mu je naložilo kazen v višini vrtoglavih 208.000 evrov. Šlo je sicer za premožnega podjetnika, ki je mesečno zaslužil 24.000 evrov, v navzkrižju z zakonom pa se je znašel večkrat. Leta 2011 je moral plačati kazen zaradi kraje kartuše, dve leti kasneje ga je sodišče po dobrih enajstih mesecih v priporu obsodilo na pogojno kazen dveh let in 440.000 evrov denarne kazni zaradi davčne utaje.
Kljub temu je s svojim početjem nadaljeval in se pri odmeri davka izdajal za tujega državljana. Pogojno kazen je tako prekršil in moral v zapor za leto in devet mesecev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje