Tudi v prazničnem času prevaranti in goljufi ne počivajo. Bralec nas je obvestil, da je prejel lažno SMS sporočilo svoje banke. V sporočilu so ga pozivali, naj aktivira novo posodobitev, saj da drugače ne bo mogel več uporabljati svojega računa. Kako prevaro prepoznati in nato pravilno ravnati, da se izognemo številnim nevšečnostim, ki nam lahko pokvarijo praznike?
Praznični čas je za prevarante zelo priljubljen, opozarjajo na NLB. Zlikovci so se namreč preselili na sodobne kanale, ljudi pa bombardirajo s SMS sporočili, ki so videti kot prava, pa tudi s telefonskimi klici.
Pomembno si je zapomniti, da banka od strank nikoli ne bi zahtevala bančnih podatkov in gesel. Prav tako prevaranti vedno ustvarjajo občutek nujnosti in časovnega pritiska, da bi napadeni odreagiral hitro in naredil, kar od njega želijo. “NE je pravi odgovor. Izbrišeš elektronsko sporočilo ali SMS in ne podležeš grožnjam – kaj bo, če ne boste takoj naredili tega in tega,” so zapisali na NLB.
Spletno ribarjenje
Ko goljufi poskušajo pridobiti vaša uporabniška imena in gesla za dostop do spletnih storitev, kot so elektronska pošta, Facebook in/ali PayPal, govorimo o phishingu oziroma ribarjenju. Ko goljufi to počnejo s pomočjo SMS sporočil, temu rečemo “smishing”.
Tipično ribarjenje za podatki se začne z elektronskim, SMS ali zasebnim sporočilom, ki naj bi ga poslala banka/hranilnica. Sporočilo lahko dobite tudi prek aplikacij WhatsApp, Viber ali na primer Messenger.
pazi.se je projekt ozaveščanja spletne varnosti članic Združenja bank Slovenije, bank in hranilnic.
V sporočilu je po navadi tudi povezava, ki naj bi vodila do spletne strani ponudnika. Gre za lažno spletno stran, ki je lahko skoraj identična strani legitimnega ponudnika. Če na njej vpišete svoje geslo in druge podatke za dostop, jih boste posredovali spletnemu goljufu.
V primeru, da goljuf od vas pridobi gesla za spletno ali mobilno banko, vas lahko finančno oškoduje, opozarjajo na spletni strani pazi.se.
Kako se zaščititi
Ne klikajte na povezave, priloge ali slike, če ste jih prejeli v nezaželenih besedilnih sporočilih. Preden reagirate, natančno preverite naslov pošiljatelja.
Ne odzivajte se na besedilna sporočila ali klice, ki od vas zahtevajo PIN ali geslo za dostop do spletne ali mobilne banke. Če takšno zahtevo prejmete prek telefonskega klica, ga takoj prekinite.
Če mislite, da ste (bili) žrtev phishing prevare, se takoj obrnite na svojo banko ali hranilnico, goljufijo prijavite policiji in o tem obvestite SI-CERT.
Če ste vpisali geslo za neko storitev (npr. Gmail, Facebook), geslo čim prej zamenjajte povsod, kjer ste ga uporabljali.
SI-CERT je letos v prvi polovici leta 2023 zabeležil že 1.457 spletnih prevar. Upoštevajte nasvete, kako se zaščititi, da bodo vaši prazniki minili mirno in brez nepotrebnega stresa.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje