Redko videni prizori sotočja velikih slovenskih rek. Hidrolog: "Takšnih razmer še nismo imeli"

Številne slovenske reke imajo zaradi suše nizke zelo pretoke. Marsikje so na plano prišle prodnate ali peščene sipine, sicer skrite pod deročo reko.

V objavah na družbenih omrežjih se prebivalci med drugim sprašujejo, kaj se je zgodilo s Savinjo ob njenem iztoku v reko Savo pri Zidanem Mostu (lokacija na fotografijah).

O tem smo povprašali hidrologa Janeza Polajnarja z agencije za okolje (Arso). Kot pravi, vodnatost Savinje trenutno ni med zgodovinsko najnižjimi, razlog za izsušeni videz struge pa je deloma drugje.

"Trenutni pretok Savinje v Velikem Širju je okrog 7 m3 na sekundo, zgodovinsko je to nekje okrog 6. mesta najmanjših pretokov," pojasnjuje Polajnar. "Najmanjši pretok je bil zabeležen leta 2003, 4,1 m3 na sekundo, leta 2012 je bil na primer pretok 5,5 m3 na sekundo," pravi.

Vzrok za to, da je pri iztoku Savinje v Savo videti, kot da je Savinja presušena, pa je prodni vršaj (nanos proda, pod katerim teče voda), ki je sredi reke. "Večina vode, ki priteče iz Laškega proti Savi, se pretaka pod tem prodnim vršajem in se zliva v Savo, tako da je ni videti," pojasnjuje Polajnar.

Reke imajo nizke pretoke, kje je vode najmanj?

Po besedah hidrologa Polajnarja trenutno beležimo nizkovodne razmere povsod po državi, ponekod so razmere bolj zaostrene kot drugje.

Med najmanj vodnatimi sta trenutno Drava in Mura. "Mura se približuje najmanjšim izmerjenim vrednostim pretokov, tudi v Dravi je izredno malo vode, predvsem zaradi pomanjkanja snega v avstrijskih Alpah letos," pravi.

Zelo majhna je tudi vodnatost rek v Zgornjem Posočju, prav tako je nizka (ne pa rekordno nizka) Sava.

"Na splošno je količina vode v Sloveniji druga ali tretja najmanjša v opazovalnem obdobju, ki je dolgo okrog 95 let," pravi Polajnar. Na nekaterih rekah sicer vodostaje in pretoke spremljajo že več kot stoletje.

Z letošnjimi nizkovodnimi razmerami so primerljiva leta 2003, 2013 in 2022. A en dejavnik je letos drugačen.

Kaj je letos drugače?

"Združili sta se dve stvari, nizkovodne razmere in dolgotrajni vročinski valovi. Takšnih razmer pa še nismo imeli. Resda je bilo leto 2013, ko smo imeli prav tako vročinski val, podobno, ampak takrat se je pretakalo nekaj več vode kot letos," spominja Polajnar.

To pa lahko pomeni – poleg težav v energetiki, turizmu zaradi zmanjšane plovnosti in kmetijstvu – dodaten problem. "Odpira se vprašanje, kako to vpliva na kisik v vodi, kar je glavna težava pri zagotavljanju biotske raznovrstnosti v rekah. Posebej v manjših rekah se zaradi povišane temperature vode in razkrajanja zarasti zmanjša količina kisika," opisuje hidrolog.

"Zato je v teh dneh izjemno pomembno poskrbeti, da reke ostanejo čiste," opozarja. "Da res skrbimo, da ne bi prišlo do onesnaženja rek na kakršenkoli način, bodisi zaradi nesreče, zaradi gasilne vode, zaradi pranja avtomobilov ali kaj podobnega."

Kot pravi, je lahko pri tako majhni količini vode vsako onesnaževalo toksično za vodne živali.

Razmere so izjemno sušne v severozahodnem in širšem osrednjem delu Slovenije ter v vzhodnih regijah in delu Goriške.

V naslednjih dneh bistvenega izboljšanja razmer ni pričakovati. "Ponoči bodo plohe in nevihte predvsem v severni in zahodni Sloveniji lahko prehodno nekoliko izboljšale nizkovodne razmere, a zgolj na lokalni ravni. V splošnem se pa nizkovodne razmere po državi ne bodo bistveno izboljšale. Nasprotno, kot kaže, se bodo s ponovnim vračanjem vročine v prihodnjem tednu še naprej stopnjevale," še pravi hidrolog.