Premier Robert Golob si je danes ogledal nekatera območja, ki jih je prizadelo nedavno obilno deževje. "Država bo nemudoma priskočila na pomoč vsem občinam, ki bodo podale zahtevek. Glede tega ne bomo delali razlik," je dejal premier. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije ugotavljajo, da je stanje po močnem deževju na nekaterih območjih katastrofalno. Pričakujejo težave pri pridelovanju zelenjave in sadja.
Predsednik vlade Robert Golob si je danes popoldne ogledal nekatera območja v občini Šentilj, ki so utrpela veliko škodo zaradi deževja, predvsem zemeljskih plazov, ki se še vedno sprožajo. Ob tem je napovedal takojšnjo pomoč prizadetim. “Država bo nemudoma priskočila na pomoč,” je dejal.
Ogledal si je območja v Selnici ob Muri, kjer zemeljski plazovi ogrožajo stanovanjske objekte. “Jasno je, da brez pomoči države ne moremo niti učinkovito intervenirati, če pride do ponovnega deževja, niti ne moremo sanirati. Država bo pomagala. Občina bo dala zahtevek na ustrezne institucije, na upravo za zaščito in reševanje in na podlagi tega bomo v roku tedna oziroma nekaj dni lahko popisali škodo, ki je povezana z intervencijo, in potem ukrepali, tudi finančno,” je dejal Golob v izjavi za medije v Sladkem Vrhu.
Povedal je, da je trenutno govor o intervenciji, saj omogoča nagle ukrepe in preprečuje povečevanje škode, šele zatem bo sledila sanacija. “Sredstva so zagotovljena v proračunski rezervi. Po tem, kar smo danes videli, bi morala biti stvar izvedljiva, brez nekih večjih zapletov,” je dejal.
Zaveda se, da občine same ne zmorejo takšnega bremena. “Popolnoma logično in normalno je, da občinski proračuni nikjer v Sloveniji nimajo dovolj sredstev za takšne nesreče in takrat je to dolžnost države. In država bo nemudoma priskočila na pomoč vsem občinam, ki bodo podale zahtevek. Glede tega ne bomo delali razlik,” je dodal.
Golob: Sredstva bomo zagotovili v predlaganem obsegu
V Šentilju za zdaj ocenjujejo škodo na okoli tri milijone evrov. Premier je povedal, da bo škodo ocenila stroka. “Na politiki je, da zagotovi sredstva, in mi jih bomo zagotovili v predlaganem obsegu,” je dejal.
Zahvalil se je pripadnikom civilne zaščite, gasilcem in vsem ostalim, ki so doslej pomagali pri odpravljanju posledic ujme. “Naredili ste ogromno delo in mi vam bomo stali ob strani,” je dejal.
Ker so lokalni pripadniki civilne zaščite po več dneh na terenu utrujeni, je Golob napovedal pomoč tudi v obliki pomoči civilne zaščite iz drugih delov Slovenije. “Verjamem, da bodo prostovoljci prišli pomagat tudi iz drugih občin. Takšno solidarnost smo Slovenci že večkrat izkazali, najbolj očitno lani na Krasu, in Primorci smo še vedno hvaležni za to,” je dejal.
Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan v tem ne vidi težav. “Prva je medsosedska pomoč, torej iz bližnjih občin oziroma regije, nato lahko tudi države. Stroške bo pokrila država, samo izkazati je treba potrebe. Tudi ostalim občinam bomo, če bodo želele, zagotovili dodatne ljudi,” je zatrdil.
V občini Šentilj je moralo svoje domove, ki jih ogrožajo plazovi, zapustiti sedem družin. Od tega jih je večina nameščenih v kontejnerjih, dve sta našli zatočišče pri sorodnikih. Po doslej znanih podatkih je morda v nevarnosti še ena stanovanjska hiša, a stanovalci zaenkrat ostajajo v njej.
Vodja lokalne civilne zaščite Valentina Ošlovnik je pojasnila, da se razmere stalno spreminjajo. Še danes so zabeležili okoli 15 intervencij. “Zemlja še vedno plazi, ogroža določene hiše. Ljudje so prestrašeni, stalno pogledujejo v nebo in ob vsaki razpoki kličejo na pomoč,” je dejala.
Skupno je v občini aktivnih 70 plazov. Nekatera gospodinjstva še vedno nimajo dostopa do svojih hiš, šolski prevozi so onemogočeni.
Župan Štefan Žvab je hvaležen za vso dosedanjo pomoč njegovim krajanom. “Tudi besede, ki smo jih danes slišali, zvenijo zelo optimistično. Intervencijska sredstva, ki jih bomo dobili, bomo najbolj učinkovito izkoristili, kajti ljudje si najbolj želijo takojšnje pomoči. V tem trenutku lahko naredimo s temi sredstvi dosti več kot čez kako leto. Sanacije bodo pa potekale več let, to je običajno,” je dejal.
KGZS: Stanje zlasti v Pomurju in Podravju katastrofalno
Stanje na kmetijskih zemljiščih po močnem deževju v zadnjih dneh je zlasti v Pomurju in Podravju katastrofalno, v prvi oceni ugotavljajo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Škoda se pojavlja na vseh kmetijskih kulturah, škoda zaradi zemeljskih plazov pa je primerljiva z letom 1989, ko je bilo tudi zelo kritično, opozarjajo.
“Stanje na kmetijskih zemljiščih je zlasti v Pomurju in Podravju katastrofalno, saj so zemljišča močno namočena z vodo, nekatera so še poplavljena. Govorimo o več tisoč hektarih kmetijskih površin, ki so bile ali so še zalite,” so v današnjem sporočilu, naslovljenem na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zapisali na KGZS.
Kot poudarjajo, je škodo v tem trenutku težko oceniti, saj je treba počakati na umiritev vremena, da se vidi, kako bo z vznikom ter kako bodo rastline prenesle večdnevno poplavljenost z vodo.
Kmetom svetujejo, da počakajo z opravili, da se zemlja dobro posuši, saj vožnja po mokri zemlji močno poslabšuje strukturo tal. Tudi z vidika varnega dela s traktorji in stroji je pomembno, da se jih ne uporablja na blatnih in nagnjenih terenih, dokler to ni varno.
Nato kmetom svetujejo, da s površin očistijo morebitne naplavnine in nanose ter natančno pogledajo posevke in nasade. “Posevke poljščin in zelenjadnic ter sadno drevje in vinograde je treba čim prej zaščititi pred boleznimi in tam, kjer so rastline propadle, opraviti ponovno setev oziroma saditev,” izpostavljajo.
Škoda na vseh kulturah
Med poljščinami je največja škoda nastala na občutljivih in mladih, komaj vzniklih rastlinah, kot so koruza, buče in soja. Posevki, na katerih stoji voda več kot tri oz. štiri dni, bodo po oceni KGZS prizadeti do te mere, da bodo rastline propadle in bo potrebna ponovna setev ali pa bo močno zredčen sklop rastlin.
“Na predelih, kjer stoji voda, bo pridelek zmanjšan do 50 odstotkov, saj se na tem delu zemlja sesede in bo brez zraka ter zbita, zato bodo rastline bistveno slabše rasle,” so navedli.
Prav tako je še nekaj območij, kjer setev koruze in buč še ni bila opravljena, vendar je zaradi poplavljenih in razmočenih tal težko predvidet kdaj in ali sploh bo mogoča setev.
Pri žitih pričakujejo težave s pojavom bolezni. Zato pozivajo, da se čim prej, ko bo primerna nosilnost tal, pristopi k zaščiti pred glivičnimi boleznimi.
Travinja, ki so bila pod vodo, so onesnažena z blatom in niso primerna za krmo živalim, opozarjajo. Ker večina površin ni pokošenih, bo kvaliteta prvega odkosa izredno slaba oz. neprimerna za optimalno prirejo živali.
Bo primanjkovalo zelenjave in sadja?
Tudi pri pridelavi zelenjave na KGZS pričakujejo težave z boleznimi. Največje težave zaradi poplav so pri pridelavi solate, saj ta poteka terminsko, da se pridelek razporedi na daljše obdobje. Zaradi popolnoma namočene, z vodo nasičene zemlje se novih terminov ne da sejati. Trenutno je solate preveč, v naslednjih šest tednih pa je bo manjkalo. “Prihodek na kmetijo pa bo seveda vsaj za 50 odstotkov nižji,” so zapisali.
Nekatere vrtnine zaradi moče ne bodo kalile, pričakujejo pa tudi večje gnitje čebule in česna.
Ker je poplavljenih precej sadovnjakov, bodo lahko posledice moče in poplav zelo velike, odvisno od tega, kako dolgo bodo korenine brez zraka. Pri češnjah ocenjujejo vsaj 70-odstotni izpad pridelka, pri slivah pa izpad do 70 odstotkov. Izpad pridelka pri jagodičevju ocenjujejo na 40 odstotkov, predvsem zaradi gnilobe.
Vinogradom medtem največjo grožnjo povzročajo plazovi. Zaradi strmega in razmočenega terena je onemogočena raba mehanizacije in varstva vinske trte. “Obstaja možnost, da bo zaradi nepravočasnega varstva vinske trte prišlo do resnih okužb s peronosporo in morebitnega zmanjšanja pridelka v jeseni,” še navajajo na KGZS.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje