Ogledali smo si, kako poteka gradnja novega športnega centra Ilirija v središču Ljubljane. Center z olimpijskim bazenom in več manjšimi bazeni, telovadnicami in garažno hišo bo po napovedih župana Zorana Jankovića za javnost odprl svoja vrata v začetku leta 2024.
Nekdanje Kopališče Ilirija, ki so ga odprli pred skoraj stoletjem, leta 1929, je bilo takrat eno najmodernejših v Evropi. Na njegovem mestu zdaj gradijo Športni center Ilirija, ki ga je ljubljanski župan Zoran Janković razkazal novinarskim ekipam.
Z novim športnim centrom bo prestolnica končno dobila pokrit olimpijski bazen. Ob njem pa bodo še 25-metrski ogrevalni bazen, večja dvorana za rekreacijo, odbojko in košarko, manjša dvorano za gimnastiko, aerobiko in fitnes ter dvorana za borilne športe.
“Tu gradimo dva bazena, en olimpijski 50-metrski in en ogrevalni 25-metrski,” je povedal vodja gradbišča Klemen Prebevšek iz podjetja Makro 5 gradnje in pokazal gradbišče, na katerem je v času našega obiska delalo okrog sto delavcev. “Zunaj imamo še dva otroška bazena, enega večjega in enega manjšega. Tu imamo še tribune, spodaj so sanitarije in garderobe, prostor, kjer bodo mogoče en dan savne, zgoraj pa bo VIP-loža,” je opisal Kogovšek.
Potek gradbenih del si lahko ogledate v videu na vrhu članka.
Spodaj bo garažna hiša, nad njo pa atletska steza, igrala in prostori za druženje osnovnošolcev, je še pojasnil Kogovšek.
V podzemni garaži bo 360 parkirnih mest. Kot je povedal župan Janković, bodo okrog 250 od teh parkirnih mest namenili stanovalcem, ki živijo v bližini. “Celotno etažo bomo potrebovali morda enkrat na pet let, ko bo tu potekalo evropsko prvenstvo, takrat se bo napolnila, sicer pa bodo parkirišča namenjena stanovalcem in obiskovalcem športnega centra,” je napovedal. To bodo uredili tako, da bo mogoče na drugo stran priti skozi podhod pod Bleiweisovo cesto do pravoslavne cerkve. “Pod streho skozi podhod bodo lahko stanovalci prišli do Štefanove, Župančičeve in drugih ulic v bližini,” je dejal Janković.
Do Tivolija čez podhod
Proti parku Tivoli bo iz kopališča vodil Lattermanov podhod pod železniško progo, ki so ga že izkopali s posebno podrivno tehniko. Železniški promet so tako prekinili le za kratek čas na začetku gradnje, pozneje pa so vlaki ves čas vozili prek gradbišča.
Potem ko so začetno zasnovo podhoda kritizirali kolesarji, saj da je zaradi preveč ovinkov onemogočala normalno kolesarjenje, so projekt spremenili. “Dogovorili smo se z Ljubljansko kolesarsko mrežo, kako naj naredimo, da bodo imeli prehod in pešci in kolesarji, še posebej pa bo klančina za invalide,” je povedal župan in dodal, da se bo tako podhod lepo priključil na drevored.
Trenutno se na občini pogovarjajo o zamisli, da bi na tem delu postavili “alejo velikanov”. Kot je pojasnil župan, bi se tako poklonili športnikom iz Ljubljane, ki so imeli pomemben vpliv na razvoj športa v prestolnici. Bodo to kipi ali kakšne drugačne podobe? “O tem bo odločil novi podžupan Rok Žnidaršič, v to se ne vtikam, tako kot se nisem v delo prejšnjega podžupana Janeza Koželja,” je povedal Janković. “Ampak ideja se mi zdi vrhunska,” je poudaril.
Preberite tudi intervju z novim podžupanom: Po 16 letih nov glavni mestni urbanist: kako se bo Ljubljana razvijala?
Latermanov drevored in podhod sta financirana posebej, neodvisno od športnega centra. Ta del bo stal 5,2 milijona evrov, zaradi gradnje pod železniško progo ga polovico financira Direkcija RS za infrastrukturo, polovico pa ljubljanska občina.
Kip kopalke že izdelan
Vhodno pročelje nekdanjega kopališča z vrati in okni je spomeniško varovano, zato bo ta del ostal tudi v novogradnji. Nad vhodom je dolgo stal znameniti bronasti kip kopalke avtorja Franceta Goršeta. Kip je nastal leta 1941 z namenom dopolnjevanja funkcionalistične arhitekture kopališča Ilirija. Junija leta 2007 so ga neznanci ukradli. Do danes niso našli storilcev niti ukradenega kipa.
Sta pa repliko kipa že izdelala študenta kiparstva Denis Vučko in Denis Dražetić pod mentorstvom profesorja Matjaža Počivavška. Kopalko bodo postavili na isto mesto.
Del športnega centra bo tudi Muzej Stanka Bloudka. Ilirijo so namreč leta 1929 zgradili na pobudo tega slavnega inženirja. Izgradnja modernističnega objekta, ki je hitro obveljalo za enega najmodernejših kopališč na širšem območju, je stala pet milijonov tedanjih dinarjev, od tega pa je dva milijona prispeval Bloudek sam, ker se je zavedal, kako močno so plavalci potrebovali zunanji bazen. Svoj delež kopališča je po pričanjih ilirijanov kasneje podaril mestu Ljubljana. Bloudek med zasnovo kopališča upošteval celo premikanje in mešanje vetrov, ki na kopališče pihljajo z bližnjih hribov in plavalčevemu vdihu dodajajo svežino. Več o podobi bazena iz preteklosti lahko preberete v članku Zadnji dnevi na kopališču Ilirija: Ilirija ni umrla, ubili so jo.
Pogodba za športni center Ilirija znaša 53 milijonov evrov z DDV. Za zdaj se ni podražila, tudi rok ostaja enak. Do konca decembra naj bi bil objekt dokončan, sledi pregled, nato pa naj bi v začetku leta 2024 novi športni center sprejel obiskovalce.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje