Lani suša in vročina, letos neurja s točo, ki uničuje pridelek. To vpliva na dostopnost in cene hrane. "Zaradi precejšnjega izpada pridelka doma in v tujini so cene višje," je jasna Tanja Travnikar z oddelka za ekonomiko kmetijstva na Kmetijskem inštitutu Slovenije. "Če je bilo v zadnjih mesecih že mogoče zaznati nekolikšen upad cen hrane, pa trenutni ekstremni vremenski dogodki, tudi pri proizvajalkah v regiji, kažejo, da bodo cene hrane ostale na visoki ravni."
V zadnjih tednih so neurja po Sloveniji poškodovala 10 tisoč hektarjev kmetijskih površin, kar je približno dva odstotka vseh.
Toča je vsaj delno oklestila pridelek kmetov na prizadetih območjih, uničila marsikateri rastinjak, pa tudi vrt, na katerem so lastniki želeli pridelati sadje, zelenjavo, zelišča in drugo za lastne potrebe.
Olive, podnebne spremembe in inflacija
To lahko vpliva tudi na ceno žit, zelenjave, sadja, krme – s tem pa tudi na prehransko inflacijo. Podobno je tudi v drugih državah. Kmetijsko močen evropski jug se spopada z izrednimi vremenskimi dogodki, od vročine do neurij.
“Če želite občutiti, kako podnebne spremembe poganjajo inflacijo, poglejte cene dobrin, ki vsebujejo olive,” je pred dnevi pisal Wall Street Journal. Primer je oljčno olje. Kar dve tretjini evropske pridelave tega olja pokriva Španija, ki pa se že mesece spopada s hudo sušo.
PROFIMEDIA
Evropska komisija v zadnji kratkoročni kmetijski napovedi predvideva, da bo letošnja bera oliv v Evropi precej manjša od lanske in tudi od večletnega povprečja. Z lanskih 2,3 milijona ton naj bi padla na 1,4 milijona ton, petletno povprečje je 2,1 milijona ton. Količina oljčnega olja pa bo za 40 odstotkov manjša kot lani, napoveduje Komisija.
Cene pridelovalcev so sredi julija po podatkih Komisije znašale med 600 in 720 evrov za 100 kilogramov. Največja rast je prav na borzi oljčnega olja v Jaenu v Španiji, kjer je cena 133 odstotkov nad petletnim povprečjem za ta čas.
Portal Olive Oil Times piše, da je to posledica vse bolj sušnega vremena v Španiji, pa tudi naraščajočih stroškov pridelave. Majhen letošnji pridelek in tudi majhne zaloge olja iz prejšnjih let bodo po ocenah Komisije zelo verjetno vodile v nadaljnjo rast cen.
Cristobal Cano v nasadu oljk (PROFIMEDIA)
Podobno se dogaja v Italiji, razlaga Janko Bočaj, ki se že desetletja ukvarja z oljkarstvom na svoji ekološki kmetiji v Truškah, približno 15 kilometrov od Kopra.
“V Italiji opažam veliko člankov, ali bo na trgovskih policah pred novo sezono zmanjkalo oljčnega olja. Z lastno pridelavo pokrijejo le približno polovico njihovih potreb, manko uvažajo iz Tunizije, Španije, Grčije. Ker je pridelek povsod okrnjen, imajo velik problem, cene na borzah v Španiji in Italiji pa so poskočile.”
Lani suša in vročina, letos dež
V zadnjih desetih letih se povečuje vpliv sprememb podnebnih razmer na oljkarsko dejavnost, pravi Bočaj. Sam ima nasad s 600 oljkami (polovica teh je mladih in še niso v polni rodnosti), na katerem letno pridela olive za 800 do 1.000 litrov olja. Približno četrtino proda v tujino, ostalo doma.
Pri vremenu je, kot pravi, največja težava, da je nepredvidljivo. “Lani sta bili problem suša in vročina, letos dež in toča.”
Ker ima na svoji posesti tudi vremensko postajo, lahko nihanja ponazori s številkami.
“Lani sem do konca julija na vremenski postaji izmeril 40 dni s temperaturo nad 30 stopinj, letos 12. Lani je bilo 17 dni s temperaturo nad 35 stopinj, letos eden. Lani sem do konca julija nameril 269 milimetrov dežja, letos 527 milimetrov. Hvala bogu pa ni toče, ki je največji problem, saj ti lahko v nekaj minutah uniči vse.”
REUTERS
Janko Bočaj, ekološki kmet iz Trušk v koprski občini, nestanovitno vreme navaja kot enega od treh ‘strateških’ izzivov slovenskega oljkarstva. Druga sta pomanjkanje delavcev in staranje oljkarjev ter sorazmerno majhen delež mladih prevzemnikov, ki ogroža dolgoročni obstoj te dejavnosti pri nas. To tveganje se še povečuje od začetka lanskega leta, saj se je zaradi močnega dviga cen repromaterialov in gnojil ekonomika pridelave dodatno poslabšala. “Dvigi cen so šli prek vseh mej. Če ni matematike, ljudje opustijo dejavnost,” pravi Bočaj.
Kljub suši rekordno lansko leto
Vpliv vremenskih dogodkov se med oljkarji razlikuje glede na izbor sort. Bočaj ima letos 32 različnih.
Zaveda se, da bodo take vremenske razmere postale stalnica, pravi, težava za kmeta pa je, da nima orodja, s katerim bi se lahko popolnoma zaščitil. “Pri naši butični proizvodnji namakanje, kot ga imajo v Italiji ali Španiji, kjer namakajo kar četrtino oljkarskih površin, ni ekonomsko upravičeno oziroma zanj niti nimamo zadostnih količin vode. Namakanje tudi ne reši vedno pridelka: pri 35 stopinjah ali več oljka zapre pore, viha liste in odvrže plodove, rast se ustavi. To se letos dogaja v Španiji.”
Poleg ustreznega izbora sort lahko kmet po njegovem mnenju največ naredi s prilagajanjem tehnologije pridelave, torej načina rezanja, gnojenja in podobno. “Tu se z malimi ukrepi lahko nekaj naredi. Sam sem imel lani kljub suši rekordno leto. Tisti, ki se ni prilagodil, pa je bil kaznovan.”
Ekološka kmetija Bočaj
Na Ekološki kmetiji Bočaj pridelajo do tisoč litrov olja letno. Kakovostnega slovenskega olja se po Bočajevih besedah ne da dobiti za manj kot 16 evrov na liter, olja z zaščiteno označbo porekla so še nekoliko dražja. Na trgovskih policah je medtem veliko ugodnejše ponudbe. “Slovenija uvozimo visok odstotek oljčnega olja, žal tudi veliko slabega,” meni sogovornik.
Dodaten vzgonski veter že previsoki inflaciji
V zadnjih neurjih po Sloveniji marsikateri kmet ni uspel ubraniti pridelka. “Neurja s točami, ki smo jim priča v letošnjem poletju močno vplivajo na količino in kakovost pridelka. Izpad pridelka in s tem manjša razpoložljivost na trgu pa nedvomno pomeni višje cene,” pravi dr. Tanja Travnikar z oddelka za ekonomiko kmetijstva na Kmetijskem inštitutu Slovenije.
Dogajanje bi lahko podaljšalo obdobje povišane prehranske inflacije, ki je bila junija v Sloveniji z 12,7 odstotka po oceni Urada RS za makroekonomske analize še vedno razmeroma visoka, a se postopoma umirja (januarja je bila 19,8-odstotna).
Denis Sadiković/N1
Za koliko bodo cene porasle oziroma kakšen bo vpliv na inflacijo, je odvisno tudi od vrste pridelka in stopnje samooskrbe s tem pridelkom, pojasnjuje sogovornica. S povečanim deležem uvoza postanemo bolj odvisni od cen teh pridelkov v regiji in državah, od koder največ uvažamo, pravi, uvozne cene pa spet vplivajo na oblikovanje cen domačega pridelka.
Poleg tega so pomemben dejavnik proizvodni stroški, ki so letos nižji kot v zadnjih dveh letih, a še vedno nad dolgoletnim povprečjem.
“V tem trenutku je zato težko napovedati, kako in v kakšnem obsegu bodo ujme v Sloveniji vplivale na končno ceno hrane. Dejstvo pa je, da bodo zaradi precejšnjega izpada pridelka doma in tudi v tujini, cene višje,” pravi Travnikar.
“Če je bilo še nedolgo nazaj pričakovati umirjanje razmer in je že bil v zadnjih mesecih zaznan nekolikšen upad cen hrane, pa se s trenutnimi ekstremnimi vremenskimi dogodki, tudi pri proizvajalkah v regiji, kaže, da bodo cene hrane ostale na visoki ravni. Tako je pričakovati, da bo prehranska inflacija vztrajala na visoki ravni tudi v letu 2023.”
Milos Vujinovic/BOBO
Stojan Hergouth, direktor Jate Emona, ki je največji odkupovalec koruze pri nas, ugotavlja, da se glede na poročila o škodi v severovzhodni Sloveniji pričakuje zmanjšan pridelek koruze. “To bo lahko lokalno zvišalo cene in zmanjšalo ponudbo,” pravi. V podjetju pa vseeno pričakujejo, da bodo lahko odkupili načrtovane količine.
Na splošno v Jati Emona ocenjujejo, da nedavne vremenske neprilike ne bodo bistveno vplivale na globalne cene žit in prehransko inflacijo, še pravi sogovornik.
Tveganje za cenovno stabilnost
Zaradi vpliva na poslovanje podjetij in javne finance, vpliv podnebnih sprememb vse bolj zanima tudi odločevalce in centralne banke. Raziskovalci Evropske centralne banke (ECB) so tako v maja letos zaključeni študiji izračunali, da je lanska suša v Evropi prispevala 0,67 odstotne točke k prehranski inflaciji.
V prihodnje pa bi lahko bil vpliv globalnega segrevanja na prehransko inflacijo po oceni ECB med eno in tremi odstotnimi točkami letno. "Ti izračuni povedo, da podnebne spremembe pomenijo tveganje za cenovno stabilnost, saj vplivajo na inflacijo, kar pa dodatno povečuje vplive podnebnih sprememb," so v študiji zapisali raziskovalci ECB, katere primarna naloga je zagotavljanje cenovne stabilnosti v evrskem območju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje