Zdravstvene ustanove bodo lahko, če bodo želele, od 1. septembra opravile več storitev kot doslej – tudi preko sto odstotkov poprej določenih zmožnosti. S tem naj bi po besedah ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana pripomogli tako k skrajšanju čakalnih vrst kot obvladovanju morebitne nove faze epidemije. Bešič Loredan je znova komentiral tudi Golobičevo vodenje UKC Ljubljana: "Popolnoma družbeno nesprejemljivo je, da največja zdravstvena ustanova v Sloveniji posluje s takšnim rezultatom."
Na podlagi podatkov o finančnem poslovanju javnih zdravstvenih zavodov in čakalnih dobah je vlada v sredo sporočila, da je stabilnost zdravstvenega sistema v Sloveniji ogrožena.
Na četrtkovi vladni seji je zato sprejela uredbo, ki spreminja doslej določena pravila o poslovanju zdravstvenih ustanov. Te bodo lahko od 1. septembra naprej same določale obseg dela, ki ga bodo opravile, in tako delale tudi preko sto odstotkov svojih zmožnosti. Vse dodatno opravljene storitve bodo ustrezno plačane.
S tem bo po besedah ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana vsem zdravstvenim ustanovam omogočeno, da si same izbirajo obseg dela. Zdravstveni delavci bodo denimo lahko delali v popoldanskem času, bolnišnice pa bodo imele tudi ustrezno pravno podlago, da delavce za dodatno delo finančno nagradijo.
Posledica uredbe naj bi bila, tako Bešič Loredan, stabilizacija zdravstvenega sistema, nadzor nad tokom denarja v zdravstvu, obvladljivo stanje v bolnišnicah pozimi, enakovredna obravnava vseh pacientov in obravnava vseh akutnih primerov, delo zdravstvenega kadra po njegovih zmožnostih in pravično plačilo za vse opravljene storitve.
Kdaj bodo skrajšane čakalne vrste?
Stanje čakalnih vrst na ministrstvu za zdravje trenutno še spremljajo. Bešič Loredan je pojasnil, da skrajšanje čakalnih vrst sicer pričakujejo, a da rezultati še ne bodo vidni takoj – prve rezultate pričakujejo januarja naslednje leto, do konca naslednjega septembra pa naj bi bili dokončno urejeni čakalni seznami.
Besič Loredan je obljubil tudi, da bodo na ministrstvu za zdravje dosledno sledili temu, kdo je določeno storitev opravil, in tako poskrbeli, da bo plačilo pristalo v pravih rokah.
Do konca leta naj bi tudi poskrbeli za brezhibno delovanje vseh elektronskih zdravstvenih storitev, elektronskih čakalnih seznamov ter portalov eZdravje in eNaročanje. S tem se bomo do prihodnjega leta, tako Bešič Loredan, izognili fiktivnim čakalnim vrstam. “Temu bo nato prilagojeno, kaj in koliko bomo leta 2023 delali,” je pojasnil.
Nezaupnica Golobiču ostaja
Bešič Loredan je med drugim komentiral odziv generalnega direktorja UKC Ljubljana Jožeta Golobiča na svoj poziv k odstopu, saj da je vodenje UKC Ljubljana “izpod kritike”.
Minister za zdravje vztraja pri popolni nezaupnici Golobiču: “Zame govorijo številke. Mislim, da je popolnoma družbeno nesprejemljivo, da največja zdravstvena ustanova v Sloveniji posluje s takšnim rezultatom. To moramo ustaviti, ta trend moramo enkrat obrniti. Če postane to nekaj, kar je ustaljeno, in kar velja že 15 let, potem pomeni, da nimamo interesa, da spremenimo zdravstveni sistem,” je povedal.
Dokončno bo o zadevi sicer presodil Svet zavoda UKC Ljubljana, njegova odločitev bo znana v prihodnjih nekaj tednih – Bešič Loredan se v njihovo odločitev ne bo vmešaval, so pa dokazi o nepravilnostih po njegovem jasni tudi glede na statut ljubljanskega kliničnega centra.
Obveznega cepljenja ne bo
Bešič Loredan je o morebitnem jesenskem valu epidemije dejal, da vlada kot obljubljeno sledi navodilom stroke. Priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje so že implementirali, hitri antigenski testi za šolarje in dijake so zagotovljeni, je dejal.
Trenutno je stanje epidemije v prvi fazi, minister za zdravje upa, da bo tako ostalo tudi celo zimo. Na ministrstvu pričakujejo, da prehajamo v endemično fazo covida-19, torej življenja s covidom. Bešič Loredan je zagotovil tudi, da na ministrstvu delajo na tem, da bo zagotovljenih dovolj posteljnih kapacitet, da ne bo prišlo do druge faze epidemije, da bo zdravstveni sistem ostal takšen, kakršen je, ter da bodo vsi pacienti prišli do prave zdravstvene storitve.
Pomiril je tudi, da obveznega cepljenja ne bo in da “ne bomo počeli tega, kar je počela prejšnja vlada, torej vladali z ukrepi,” temveč bodo sledili stroki.
Vlada je v četrtek tudi imenovala Tjašo Vidic za državno sekretarko na ministrstvu za zdravje. Ukinila je urad za centralno cenovno evidenco medicinskih pripomočkov in medicinske opreme in ustanovila direktorat za kakovost na ministrstvu za javno upravo. Doslej je bila Vidic sicer zaposlena v kabinetu ministra.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje