Julijski vročinski val: tropska noč tudi na postajah nad tisoč metri

Slovenija 03. Avg 202209:00 > 09:11
Delite:
termometer
Foto: PROFIMEDIA

Konec julija je tudi Slovenijo zajel izrazit vročinski val. Na kar dvajsetih merilnih postajah po državi so meteorologi izmerili julijski temperaturni rekord za trenutno lokacijo. V juliju je bilo tudi veliko tropskih noči, ko se najnižja temperatura zraka ne spusti pod 20 stopinj Celzija. "V oči bode tudi dejstvo, da smo letos tropsko noč izmerili tudi na meteoroloških postajah nad nadmorsko višino 1.000 metrov. To se je zgodilo na kar šestih postajah," so na agenciji za okolje zapisali v poročilu.

Agencija RS za okolje (Arso) je objavila poročilo o izrazitem vročinskem valu, ki je konec julija zajel tudi Slovenijo. Kot so zapisali, je “izjemen vročinski val” najprej zajel Iberski polotok, v naslednjih dneh pa je nato dosegel tudi srednjo, vzhodno in del severne Evrope. Na Iberskem polotoku so se tako temperature krajevno povzpele nad 45, drugod pa so večinoma izmerili do med 35 in 40 stopinj Celzija.

“Takšno vreme smo imeli zaradi obsežnega območja visokega zračnega tlaka, ki se je razprostiralo nad večjim delom Evrope. Pred obalo zahodne Evrope se je dalj časa zadrževalo višinsko jedro hladnega zraka, pred katerim je od juga iz severne Afrike nad Evropo dotekal vroč zrak. V območju visokega zračnega tlaka se je ta zrak spuščal proti tlom in se še dodatno segreval, k hudi vročini pa so prispevala tudi dobro osušena tla,” so pojasnili.

“Ko se je območje visokega zračnega tlaka pomikalo nad naše kraje, so zahod Evrope že dosegle vremenske fronte, ki so ohladile ozračje. Te so nato potovale proti našim krajem, vendar na vreme pri nas niso vplivale, tako da smo imeli večinoma sončno in zelo vroče vreme. Ozračje pri nas je malo ohladila fronta, ki nas je prešla v noči s 23. na 24. julij. Občutnejšo ohladitev v notranjosti pa je prinesla šele hladna fronta 26. julija, ki je vsaj nekaj padavin prinesla večjemu delu države. Vročina je na Primorskem za kratek čas popustila ob koncu meseca,” so vremensko dogajanje konec prejšnjega meseca pojasnili na agenciji. Kot so še zapisali, je državna meteorološka služba prvo opozorilo o hudi vročini izdala že 19. julija.

Kot so zapisali na Arso, visokih temperatur zraka v prvi polovici leta nismo zabeležili le v drugi polovici julija, temveč smo nadpovprečne temperature beležili že od začetka junija. “Poleg visokih temperatur smo imeli v omenjenem obdobju tudi pomankanje padavin in izjemno sušo površinskega sloja tal predvsem na jugozahodu države, drugod pa večinoma izrazito sušo. Ob suhih tleh in nizki relativni vlažnosti zraka ter ob dotoku vročega zraka ob večinoma sončnih dneh smo imeli izrazito dnevno ogrevanje ozračja. V tem obdobju smo imeli nekaj krajših ohladitev, ko smo beležili povprečne, v kakšnem primeru tudi rahlo podpovprečne temperature, večino časa pa smo imeli nadpovprečne vrednosti temperature. Temperaturni odklon je bil v omenjenem obdobju najvišji na Goriškem, malo nad 4 stopinje Celzija, v večjem delu notranjosti med 3 in 4 stopinje Celzija, na severovzhodu in jugovzhodu pa okoli 2,5 stopinje Celzija,” so dodali.

temperaturni odklon
Foto : Arso

Na dvajsetih postajah je padel julijski rekord

V merilni mreži Agencije za okolje je trenutno več kot sto samodejnih postaj, na katerih merijo temperaturo. “Na kar dvajsetih postajah smo izmerili julijski rekord za trenutno lokacijo. Na več kot polovici od teh postaj je bil dosežen tudi absolutni julijski rekord. V analizo niso vključene postaje, ki so bile postavljene pred dobrimi šestimi leti (v okviru projekta Bober) in za njih nimamo dovolj dolgega niza podatkov. Če pa vključimo tudi te postaje, potem smo v letošnjem juniju izmerili rekordne vrednosti na kar 59 različnih lokacijah,” so zapisali.

Najvišjo temperaturo so izmerili na samodejni meteorološki postaji v Dobličah pri Črnomlju, kjer se je 23. julija ogrelo do 39,4 stopinje Celzija. To pa ni absolutno najvišja izmerjena temperatura v mesecu juliju v Sloveniji. “Iz našega arhiva lahko izbrskamo, da so v Črnomlju 5. julija 1950 ob 14. uri izmerili kar 40,6 stopinje Celzija. Žal so v tistem času merili temperaturo samo ob izbranih terminih (ob 7., 14. in 21. uri po zimskem času), tako da za ta dan nimamo podatka o najvišji izmerjeni temperaturi, ki je bila nemara še kakšno stopinjo Celzija več kot 40,6 stopinje Celzija. Takratna postaja je bila postavljena v središču mesta, dobre štiri kilometre zračne razdalje od trenutne lokacije, ki je na podeželju. Temperaturna razlika med obema lokacijama je pogosto znatna in spremenljiva, zato je težko primerjati takratne meritve z današnjimi,” so še dodali.

Visoka pa ni bila samo najvišja temperatura, ampak tudi dnevna povprečna temperatura, ki se izračuna s pomočjo terminskih vrednosti (ob 8., 15. in 22. uri po poletnem času). “Tudi tukaj smo presegli kar nekaj julijskih rekordov. Najvišjo dnevno povprečno temperaturo smo izmerili 22. julija v Vedrijanu in 23. julija v Dobličah pri Črnomlju, in sicer 30,9 stopinje Celzija. Absolutnega julijskega rekorda sicer nismo presegli, saj je bila dnevna povprečna temperatura 22. julija 2015 v Kopru že 32 stopinj Celzija. V celotni zgodovini meritev smo najvišjo dnevno povprečno temperaturo imeli 5. avgusta 2017, ko je bilo v Podnanosu kar 32,9 stopinje Celzija. Vrnimo se še na primer Črnomlja iz leta 1950, ko smo ob 15. uri izmerili 40,6 stopinje Celzija. Takrat je bila tam dnevna povprečna temperatura 31,2 stopinje Celzija, kar je primerljivo s temperaturami, ki smo jih izmerili letos,” piše v poročilu.

Kot pojasnjujejo na Arso, lahko s pomočjo dnevne povprečne temperature določimo vročinski stres na telo in tudi vročinski valovi so definirani na podlagi povprečne temperature. “V Sloveniji velja definicija, da imamo vročinski val, ko je dnevna povprečna temperatura tri dni zapored nad določenim pragom. V večjem delu Slovenije ta znaša 24 stopinj Celzija, na Primorskem 25 stopinj Celzija, v vzpetem svetu pa 22 stopinj Celzija. Pri povprečnih temperaturah okoli 30 stopinj Celzija smo kakšen dan prag za vročinski val presegli za kar 5 stopinj Celzija,” so dodali.

Izmerili smo tudi nekaj rekordnih vrednosti na mesečni ravni. Najbolj izstopa zahodni del Slovenije, predvsem Goriška. V Biljah je bil letošnji julij skoraj 1 stopinjo Celzija toplejši od do sedaj  najtoplejšega julija iz leta 2015 (26,5 stopinje Celzija letos; 25,4 stopinje Celzija leta 2015). Izstopa tudi Bovec (23,2 stopinje Celzija letos; 22,8 stopinje Celzija leta 2006), pri ostalih postajah pa smo izmerili zelo podobne vrednosti kot pri dosedanjem rekordu. Na vzhodu se rekordnim vrednostim nismo približali, še piše v poročilu.

V letošnjem juliju so na agenciji za okolje izmerili tudi zelo veliko zaporednih dni s temperaturo zraka nad 35 stopinj Celzija. “Izstopa predvsem Primorska, saj smo tam izmerili od 4 do 7 zaporednih dni, ko se je najvišja temperatura zraka povzpela nad 35 stopinj Celzija. Največ takšnih dni smo izmerili v Biljah, Dolenjah pri Ajdovščini, Volčah pri Tolminu in Podnanosu (7), Vedrijanu (6), Godnjah na Krasu, Škocjanu in Kubedu (4). Največ zaporednih dni s temperaturo nad 35 stopinj Celzija v juliju (in nasploh) smo sicer izmerili leta 2006, ko je bilo v Kopru in Dolenjah pri Ajdovščini kar 9 takšnih dni. Zanimivo je tudi, da je bila vročina v letu 2006 skoraj v enakem obdobju kot letos, in sicer od 19. do 27. julija.

Na Goriškem tudi zelo veliko tropskih noči

Kot piše v poročilu, je bilo v juliju tudi zelo veliko tropskih noči, predvsem na Goriškem. O tropski noči govorimo, ko se najnižja temperatura zraka ne spusti pod 20 stopinj Celzija. Če je pojav tropske noči v Slovenski Istri dokaj normalen pojav za mesec julij, pa so v notranjosti Slovenije takšni dnevi redki oziroma zelo redki. “Ob jasnih nočeh in ob mirnem ozračju imamo v nočnem času izrazito ohlajanje. Pri tleh nastane inverzna plast, kjer je ujet hladen zrak, nad to inverzno plastjo je zrak toplejši. Takšno območje rahlo dvignjenega sveta imenujemo tudi termalni pas, kjer beležimo tudi višje minimalne temperature,” so zapisali. V letošnjem juliju smo na kar 44 postajah izmerili vsaj eno tropsko noč.

Letos tropska noč tudi nad tisoč metri

V spodnji preglednici so na Arso za izbrane postaje naredili primerjavo letošnjega leta z nekaterimi preteklimi. Izbrali so zadnja štiri leta, ter leti 2015 in 2010, ki sta prav tako izstopali po številu postaj z vsaj eno tropsko nočjo.

“Absolutno največ tropskih noči v mesecu juniju smo izmerili leta 2012, ko je bilo v Kopru 25 dni z najnižjo temperaturo zraka nad 20 stopinj Celzija, vendar smo tistega leta v notranjosti Slovenije izmerili manj tropskih noči kot leta 2010. V oči bode tudi dejstvo, da smo letos tropsko noč izmerili tudi na meteoroloških postajah nad n. v. 1000 metrov. To se je zgodilo na kar šestih postajah (Nanos, Kum, Blegoš, Šebreljski vrh, Slavnik, Pasja ravan in Davča), od tega smo na Slavniku (1020 m) in Šebreljskem vrhu (1066 m) izmerili kar tri takšne noči. Vzporednice z letom 2015 težko potegnemo, saj takrat še nismo imeli samodejnih postaj na Nanosu, Kumu, Slavniku in Blegošu. Smo pa na Šebreljskem vrhu tistega leta izmerili kar 4 tropske noči,” so dodali.

tabela
Foto : Arso

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar