Golobova vlada je na svoji prvi seji naročila analizo, ki je potrdila množično prehajanje kabinetnih zaposlitev v zaposlitve za nedoločen čas zlasti ob zaključku tretje Janševe vlade. Pogledali smo, kako je s tem prehajanjem v mandatu sedanje vlade.
Vlada Roberta Goloba je na svoji prvi seji ministrstvom, organom v sestavi ministrstev in vladnim službam naložila, naj pripravijo pregled zaposlovanja od začetka leta 2020, ko je bila na oblasti vlada Marjana Šarca, do junija lani, ko se je poslovila tretja vlada Janeza Janše.
Analiza podatkov, ki so jo avgusta lani pripravili na ministrstvu za javno upravo, je med drugim pokazala, da je kar 79 od 243 javnih uslužbencev, ki so bili v omenjenem obdobju zaposleni na podlagi osebnega zaupanja funkcionarja (kabinetne zaposlitve za določen čas), z delom v organih državne uprave nadaljevalo tudi po prenehanju mandata funkcionarja, od tega 61 na delovnih mestih za nedoločen čas. Največ prehodov iz kabinetnih zaposlitev v zaposlitve za nedoločen čas je bilo, ko se je poslavljala tretja Janševa vlada – v zadnjih dveh mesecih je število prehodov znašalo trikratnik mesečnega povprečja analiziranega obdobja – pa tudi, ko se je poslavljala Šarčeva vlada in ko je prihajalo do menjav ministrov in njihovih kabinetov.
Zanimalo nas je, koliko oseb, ki so se na osebno zaupanje funkcionarjev zaposlile v sedanjem mandatu (v kabinetu ministra je lahko na njegovo osebno zaupanje zaposlenih do sedem javnih uslužbencev), je v organih državne uprave doslej dobilo službe za nedoločen čas. Iz odgovorov ministrstev, kabineta predsednika vlade in generalnega sekretariata vlade izhaja, da je bilo takšnih prehodov enajst. Vodi ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), kjer sta zaposlitev za nedoločen čas dobila dva uslužbenca, ki ju je ministrica Tanja Fajon v svoj kabinet najprej vzela na osebno zaupanje. Milica Kotur, ki je bila kot ministričina tesna sodelavka zadolžena za stike z javnostmi, tako sedaj zaseda delovno mesto diplomatke 2. ranga v službi za strateške komunikacije, Dragan Barbutovski pa je vodja te službe.
V tem mandatu je Barbutovski sicer zamenjal že več služb. Najprej je bil na čelu vladnega urada za komuniciranje, od koder se je že po dobrih dveh mesecih preselil v kabinet predsednika vlade, nekaj mesecev kasneje pa v kabinet ministrice Fajon.
Na MZEZ so poudarili, da sta se Barbutovski in Kotur za nedoločen čas na tem resorju zaposlila “po opravljenem preizkusnem testu za diplomatsko službo in izvedenem javnem natečaju”.
Na desetih ministrstvih, v uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu in v kabinetu predsednika vlade do tega, da bi zaposleni na osebno zaupanje funkcionarja dobili službe za nedoločen čas, doslej ni prišlo, na osmih ministrstvih in na generalnem sekretariatu vlade pa imajo po en takšen primer. Vodja kabineta nekdanje ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik Bojana Bavec je v začetku letošnjega leta sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na delovnem mestu sekretarke v kabinetu ministrice, pred kratkim pa je prevzela vodenje Upravne akademije. V prejšnjem mandatu je bila Bavec sekretarka poslanske skupine LMŠ.
Miroslav Pretnar se je v kabinet ministra za gospodarstvo Matjaža Hana preselil iz državnega zbora, kjer je bil vrsto let sekretar poslanske skupine Socialnih demokratov. Sedaj je na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport kot sekretar zaposlen za nedoločen čas. “Šel je čez celoten postopek zaposlitve za nedoločen čas,” so poudarili na Hanovem ministrstvu.
Državnega sekretarja na okoljskem ministrstvu v času Šarčeve vlade Marka Mavra je v svoj kabinet na osebno zaupanje zaposlil nekdanji minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, julija letos pa je na podlagi javnega razpisa sklenil delovno razmerje za nedoločen čas na delovnem mestu sekretar v direktoratu za naravo. Je namestnik vodje direktorata, osredotočen na področje rudarstva.
Maver je bil sicer eden vidnejših predstavnikov stranke Z.Dej, ki jo je ustanovil Jure Leben ter jo je v začetku lanskega leta prevzel in v Gibanje Svoboda preimenoval Robert Golob. Je tudi ljubljanski mestni svetnik Gibanja Svoboda, nekateri pa so ga po odstopu Brežana omenjali celo kot možnega kandidata za novega ministra za naravne vire in prostor.
Najdaljšo obrazložitev prehoda uslužbenca iz kabinetne zaposlitve v zaposlitev za nedoločen čas so nam posredovali z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Peter Dirnbek Vatovec, ki je bil sicer na državnozborskih volitvah kandidat Levice, po novem zaseda delovno mesto sekretarja v sektorju za razvoj storitev in programov v direktoratu za socialne zadeve.
“Postopek zaposlitve je bil izveden zaradi odhoda javnega uslužbenca, ki je pokrival izvajanje najzahtevnejših nalog, povezanih s področjem načrtovanja, izvajanja in spremljanja socialnovarstvenih storitev, programov, projektov in ukrepov, namenjenih ranljivim ljudem v družbi (brezdomcem, Romom, migrantom …),” so navedli na ministrstvu za delo. Dodali so še, da ima Dirnbek Vatovec na omenjenem področju dolgoletne izkušnje in da se je v izbirnem postopku izkazal kot strokovno najbolj usposobljen.
Po ustanovitvi ministrstva za okolje, podnebje in energijo se je na tem resorju na delovnem mestu vodje službe za odnose z javnostmi za nedoločen čas zaposlila Petra Mišič. Ta je bila v času Šarčeve vlade na zaupanje funkcionarja zaposlena kot svetovalka za odnose z javnostmi v kabinetu finančnega ministra Andreja Bertonclja, v mandatu tretje Janševe vlade pa krajši čas v kabinetu ministrice za izobraževanje Simone Kustec. V sedanjem mandatu je bila najprej na zaupanje ministra Bojana Kumra na ministrstvu za infrastrukturo in nato na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Na tem resorju so nam dejali, da je bil razpis za delovno mesto vodje službe za odnose z javnostmi objavljen konec marca, rok za prijave je bil dva tedna, Mišič pa je bila izbrana izmed osmih kandidatov, ki so izpolnjevali pogoje. Ob tem so še poudarili, da je bil z vso osmerico opravljen razgovor.
Od kabinetnih zaposlitev na ministrstvu za zdravje se je za nedoločen čas v sedanjem mandatu zaposlila Suzana Šuklar – na uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu vodi sektor za sistem kakovosti in varnosti v zdravstvu.
Zaradi upokojitve ene od vodij služb na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije se je za nedoločen čas na tem mestu zaposlila Mateja Robič, ki je bila pred tem v kabinetu ministra Igorja Papiča na njegovo osebno zaupanje. Robič je bila sicer na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport za določen čas zaposlena že od leta 2019.
Seada Lukavačkić pa je bila najprej na delovnem mestu višje svetovalke, vezanem na osebno zaupanje funkcionarja, in sicer v kabinetu ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek. Nato je bila na javnem natečaju izbrana na prosto delovno mesto višje svetovalke v sekretariatu ministrstva za infrastrukturo.
Analiza podatkov o novih zaposlitvah in premestitvah v obdobju od 1. januarja 2020 do 1. junija 2022 je pokazala, da je do največ prehodov iz kabinetnih zaposlitev v zaposlitve za nedoločen ali določen čas prišlo na generalnem sekretariatu vlade. V tem mandatu je od kabinetno zaposlenih na generalnem sekretariatu vlade zaposlitev za nedoločen čas dobil Primož Jamšek. Ta je bil na osebno zaupanje generalne sekretarke Barbare Kolenko Helbl zaposlen novembra lani, od februarja letos pa na podlagi izbire na javnem natečaju zaseda delovno mesto višji svetovalec na vladnem uradu za oskrbo in integracijo migrantov. Jamšek je sicer v preteklosti delal kot vodja dnevnega centra za migrante in terenskega odziva na Slovenski filantropiji.
“Kljub temu da imajo kabinetni uslužbenci – tako kot ostali državljani – ustavno pravico do enakopravne dostopnosti do javnih služb, bi lahko dejstvo predhodne kabinetne zaposlitve vrglo senco dvoma na zakonitost postopkov,” so v omenjeni analizi, ki jo je Golobova vlada naročila ob nastopu mandata, poudarili na ministrstvu za javno upravo. Še zlasti bi se lahko po njihovih navedbah pojavljal dvom o neodvisnosti in objektivnosti presoje strokovne usposobljenosti teh kandidatov v primerjavi z ostalimi kandidati, saj to presojo običajno opravi tisti organ, v katerem je kabinetni uslužbenec že zaposlen. “Zato bi morale biti nadaljnje spremembe uslužbenskega sistema usmerjene v nadgradnjo in centralizacijo objektivizirane presoje strokovne usposobljenosti vseh kandidatov,” so poudarili na ministrstvu za javno upravo.
Kako so osebe, zaposlene na zaupanje, po prenehanju mandata nadaljevale z delom, je preverjala tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Pregledala je postopke zaposlovanj v času menjav štirih vlad, od vlade Alenke Bratušek do tretje Janševe vlade, pri čemer ni podala vrednostne sodbe o zakonitosti vodenja zaposlitvenih postopkov, saj so za nadzor nad njimi pristojni drugi nadzorni organi – inšpekcije. KPK je zaznala znaten delež primerov, ko so se funkcionarji in osebe, zaposlene na zaupanje funkcionarja, med trajanjem ali po izteku mandata zaposlile na ministrstvu, v njegovem organu v sestavi, javnem zavodu, javnem skladu … Opozorila je na več možnih korupcijskih tveganj: da je izbirni postopek za zaposlitev funkcionarja oziroma osebe, ki je bila zaposlena na zaupanje, voden netransparentno, neobjektivno in pristransko, da se izvajajo neetični in nedovoljeni vplivi s ciljem zaposlitve točno določene osebe, da se v postopku zaposlovanja omogoča prednosti posameznikom, zaposlenim na zaupanje v državnem organu, pri zaposlovanju v istem organu …
Z namenom krepitve integritete, odgovornosti in transparentnosti javnega sektorja je KPK vladi in ministrstvom podala priporočila, med katerimi je izpostavila “vzpostavitev zakonskega okvira za ’obdobje ohlajanja’ po zaključku mandata funkcionarjev in oseb, zaposlenih na zaupanje”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje