Ministrstva so morala vladi do devetih zjutraj poslati sezname zaposlitev in premestitev v zadnjih dveh letih in pol. Pa vlada ve, kaj bo s temi seznami počela?
Danes do 9. ure so morali ministrstva, organi v sestavi in vladne službe pripraviti poimenske sezname vseh, ki so bili pri njih zaposleni ali premeščeni od 1. januarja 2020 do 1. junija letos. Seznami morajo poleg imen vsebovati tudi podatke o nazivih, plačnih razredih in tipu zaposlitve, torej, ali je bila oseba zaposlena za nedoločen čas, določen čas ali na zaupanje ter za čas mandata ministra. “Za vse novo zaposlene za nedoločen čas naj se posebej označi, ali je pred samo zaposlitvijo že obstajalo delovno razmerje, ter pravno podlago predhodnega razmerja,” je sklenila vlada na svoji prvi redni seji prejšnjo sredo. Poleg tega sklepa je takrat opravila še kopico kadrovskih menjav.
Seznami bodo torej vsebovali podatke o zaposlitvah in premestitvah v času vlade Janeza Janše, ki je mandat začela 13. marca 2020, ter zadnjih dveh mesecih in pol mandata vlade Marjana Šarca.
Za tako časovno obdobje se je vlada odločila iz dveh razlogov, je prejšnji teden pojasnil premier Robert Golob. Prvi razlog je tehničen, saj naj bi bilo evidence vedno lažje pripravljati za koledarska leta, je dejal. “Ne želimo, da bi izpadlo, da bi nadzirali samo eno vlado,” je Golob opisal drugi, vsebinski razlog za sklep. Mogoče se bo izkazalo, da je imela tudi Šarčeva vlada enake vzorce kot Janševa, je pojasnil. Vendar je prepričan, da ni bilo tako, je dodal.
Ne samo vlada, sezname lahko dobi tudi javnost
Nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant je konec prejšnjega tedna v intervjuju za spletni portal Siol dejal, da za vladni sklep, ki narekuje pripravo seznamov, ni pravne podlage. Trditve v intervjuju ni podrobneje razložil, na našo prošnjo za pojasnila pa včeraj ni utegnil odgovoriti.
Stališče informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik je medtem povsem jasno: vladni sklep ni sporen. Vlada ima za te sezname celo dve pravni podlagi, pravijo v njenem uradu.
Podatki, ki bodo na seznamih, niso dostopni samo vladi, ampak tudi javnosti, pojasnjujejo. Pravna podlaga za to je tretji odstavek šestega člena zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Ta določa, da ima javnost pravico izvedeti za podatke o porabi javnih sredstev in podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.
Vprašanje, kaj namerava vlada s temi podatki početi, pri tem ni pomembno. “Pri posredovanju prosto dostopnih informacij javnega značaja namen ni relevanten in ga prosilcem ni treba pojasnjevati,” pravijo v uradu informacijske pooblaščenke. Dodali so, da jim namen vlade ni znan in da niso pristojni za presojo delovnopravnih vidikov obravnavanja javnih uslužbencev.
Poleg tega je vlada po 5. členu zakona o vladi dolžna nadzirati delo ministrstev, dodajajo v uradu. Po tem zakonu bi šlo torej za zbiranje podatkov z določenim namenom, torej z namenom nadzora nad delom ministrstev in podrejenih organov. “Glede na sorazmeren obseg podatkov in namen obdelave je vlada upravičena do teh informacij, saj gre za organe v sestavi ministrstev in vladne službe in ne na primer za neodvisne države organe ali druge organe, katerih dela ne nadzoruje,” pojasnjujejo.
“Ne gre za neka odpuščanja”
Namen seznamov je, da se pokažejo vzorci zaposlovanja, napredovanja in premeščanja javnih uslužbencev v zadnjih dveh letih in pol, je na novinarski konferenci prejšnji teden pojasnil Golob. “To je najbolj transparenten način prikaza, ali je prišlo do odstopanja od ustaljenih norm,” je poudaril. Vzorci sedanje vlade bodo drugačni, je bilo razumeti njegovo pojasnilo.
Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je prejšnji teden za N1 dejala, da bodo ministrstva pregledovala, “katera so bila morda tista sporna, politična kadrovanja”. “Ne gre za neka odpuščanja, ampak da vidimo, kaj se je dogajalo znotraj ministrstev zadnji dve leti, in da sami ministri vemo, kakšno stavbo in strukturo ministrstev prevzemamo,” je pojasnila.
Kaj bodo počeli s seznami?
Ali bi lahko seznamom vendarle sledilo kakšno odpuščanje, premestitve ali inšpekcijski postopki, smo včeraj vprašali vladni urad za komuniciranje in ministrstvo za javno upravo. Odgovora nismo dobili.
Virant je v intervjuju za Siol dejal, da imajo seznami zlovešč prizvok revanšizma in so slab začetek dela nove vlade, pa tudi odraz neznanja.
“Kaj pa bodo ministri počeli s takimi seznami,” se je vprašal, “če obstajajo sumi o nepravilnostih v postopkih zaposlovanja, lahko minister aktivira službo za notranjo revizijo ali pokliče upravno oziroma proračunsko inšpekcijo. Če so na ministrstvu uslužbenci (iz kateregakoli obdobja), ki ne dosegajo pričakovanih rezultatov, jih lahko ministrstvo po relativno preprostem postopku odpusti. Seveda pa minister ne more že prvi dan vedeti, kdo slabo dela. Poleg tega se minister ne ukvarja z vsakim zaposlenim na ministrstvu, obstaja struktura menedžmenta, v kateri ima vsak svojo vlogo.”
Podatek, kdaj je bil javni uslužbenec zaposlen oziroma kdaj je napredoval, sicer ne more biti upravičen razlog za prekinitev delovnega razmerja oziroma umestitev v nižji plačni razred.
KPK zbira podatke
Podatke o zaposlovanju v javnem sektorju že dlje časa zbira Komisija za preprečevanje korupcije. Pri tem se osredotoča na zaposlovanje v času pred menjavo vlade. In posebej na primere, ko zaposlitev za nedoločen čas dobijo osebe, ki so bile prej na ministrstvih zaposlene na zaupanje, torej vezano za čas ministrovega ali ministričinega mandata. Pri takšnih zaposlitvah namreč obstaja večje tveganje korupcije in klientelizma.
Včasih namreč funkcionarji pred odhodom izkoristijo svojo moč in varno zaposlitev zagotovijo osebam, ki si glede na sposobnosti in izkušnje tega morda ne bi zaslužile. S tem pa se lahko na primer neupravičeno povišujejo stroški javnih financ ali se znižuje raven kakovosti dela v javni upravi.
Analizo takšnih zaposlitev v času od leta 2004 do 2014 je komisija že objavila. Ugotovila je, da jih je bilo veliko ob izteku mandatov prve in druge vlade Janeza Janše (2004–2008 in 2012–2013) ter ob izteku mandata vlade Alenke Bratušek (2013–2014). V manjši meri se je ta trend izrazil v zadnjem mesecu vlade Boruta Pahorja (2008–2012), v primeru vlade Antona Ropa (2002–2004) pa te prakse komisija ni opazila.
Analize KPK za poznejše vlade še ni. Za vlado Mira Cerarja (2014–2018) je bilo sicer javno razkrito, da so ministri ob izteku mandata “poskrbeli” za več ljudi, ki so bili prej zaposleni na zaupanje ter so pripadali isti stranki kot odhajajoči minister.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje