Bi bilo boljše, da bi v rezervoar svojega "bencinarja" natočili dražji 100-oktanski bencin? Kakšna prednosti prinaša in v katere avtomobile ga je bolj priporočljivo točiti?
Kakšna je sploh razlika med 95- in 100-oktanskim bencinom? Vozniki smo si to vprašanje med obiskom bencinskih črpalk zastavili že večkrat. Večino sicer k tankanju običajne 95-oktanske različice prepriča že cena goriva. Liter “stotke” je namreč na večini bencinskih servisov v Sloveniji dražji za skoraj 25 centov v primerjavi z običajnim bencinom.
Pa je dražji 100-oktanski bencin bolj kakovosten? Kot pravi odgovorni urednik AMZS Motorevije Blaž Poženel, oktansko število goriva ne pomeni stopnje kakovosti goriva, ampak označuje odpornost goriva na samovžig oziroma klenkanje. To je pojav, ko se mešanica zraka in goriva ne vžge ob pravem času, kar lahko poškoduje motor in ga ošibi.
Kot poroča portal Car Throttle, lahko gorivo z višjim oktanskim številom zdrži večji pritisk ne da bi zaradi toplote pri stiskanju prišlo do detonacije. Poleg tega višje oktansko število omogoča uporabo višjih kompresijskih razmerij in naprednejši čas vžiga, kar se nekoliko pozna na moči motorja, če ta to omogoča.
Bo torej motor mojega bencinarja delal bolje, če ga “nahranim” s 100-oktanskim bencinom? Odgovor na to vprašanje se najverjetneje skriva v navodilih za uporabo, kjer je proizvajalec navedel priporočeno vrsto goriva. “Če v avto, za katerega je predvideno 95-oktansko gorivo, natočimo 100-oktanskega, ne bo motor deloval nič drugače in nič bolje,” je jasen Poženel z AMZS.
Velja pa omeniti, da imajo 100-oktanska goriva, ki jih na bencinskih servisih pogosto označujejo kot premium goriva, tudi drugačne dodatke kot bencin z nižjim oktanskim številom. Kot pravi urednik Motorevije, igrajo aditivi v sklopu vsaj dvesto kemičnih spojin, ki sestavljajo vsako gorivo, kar pomembno vlogo.
Ti dodatki, ki se razlikujejo tudi od ponudnika do ponudnika, tako zmanjšujejo trenje, omogočajo čiščenje in zaščito napajalnih delov motorja, prehodnost poti goriva do zgorevalnega prostora, zagotavljajo manjšo obrabo površin, zagotavljajo boljšo zaščito ventilov in boljše delovanje vbrizga ter znižujejo izpuste dušikovih oksidov in trdih delcev. “V kakšni meri se to v resnici pozna na daljši rok, pa je praktično nemogoče izmeriti in dokazati,” še opozarja Blaž Poženel.
