Parlamentarni odbor za zdravstvo je z 11 glasovi za in petimi proti potrdil, da je kandidatka za ministrico za zdravje Valentina Prevolnik Rupel ustrezna. Prevolnik Rupel je med svoje prioritete uvrstila večjo dostopnost zdravnikov. O njeni kandidaturi za ministrico bo v petek odločal državni zbor.
Kandidatka za ministrico za zdravje Valentina Prevolnik Rupel se predstavila odboru DZ za zdravstvo. Po dobrih štirih urah je odbor glasoval o njeni ustreznosti za zdravstveno ministrico. Potrdil jo je z 11 glasovi za in petimi proti. Na vprašanje, ali je zdravstvena reforma, ki jo je premier Robert Golob napovedoval kot ključen projekt te vlade, še vedno prioriteta, je Prevolnik Rupel odgovorila, da zelo nerada uporablja besedo reforma. V zdravstvu ne gre za radikalne spremembe, ki bi sistem postavile na glavo, je poudarila
V uvodni predstavitvi je Prevolnik Rupel pokazala podatke iz evidenc slovenskega zdravstva. Poudarila je, da imamo le malo merilnikov kakovosti in učinkovitosti v zdravstvu, v nasprotju z drugimi državami. “Ti merilniki so nujni, da lahko tako lahko na primer pacienti predvidevajo, kakšni bodo zapleti po operaciji, kako dolgo bo okrevanje. Niti si izvajalci brez tega ne morejo izmenjevati dobrih praks. Vse to bomo skušali pripeljati v sistem na podlagi strategije kakovosti in varnosti,” je obljubila kandidatka. Pripravljajo pa tudi zakon o kakovosti, ki bo podlaga za ustanovitev agencije za kakovost.
Za leto 2024 je napovedala tudi vzpostavitve registrov več bolezni. Register raka imamo že od leta 1950 in je najstarejši tovrstni register v Evropi, nimamo pa registra mnogih drugih, tudi srčno-žilnih bolezni, pri katerih je umrljivost največja.
Kako uspešen je bil stresni test?
Prevolnik Rupel je podala analizo interventnega zakona, sprejetega v času ministra Danijela Bešiča Loredana, ko so bile v določenem obdobju v javni zdravstveni mreži vse opravljene zdravstvene storitve plačane po realizaciji.
Poudarila je, da je bil ukrep uspešen pri posegih, ki so zaključni, denimo pri operaciji krčnih žil, kjer so se čakalne dobe skrajšale. Pri storitvah, kjer obravnava ni zaključna, denimo pri prvih kardioloških pregledih, pa se je s plačevanjem po realizaciji število nedopustno dolgo čakajočih zelo povečalo, je povedala. Posledično so tudi družinski zdravniki začeli izdajati več napotitev s stopnjama nujnosti hitro in zelo hitro, kar je po njenih besedah še dodatno pospešilo število nedopustno dolgo čakajočih. Za skrajšanje vrst namerava ukiniti nekatere stopnje nujnosti, saj se te, glede na prej opisano prakso, “že same od sebe ukinjajo”. Po novem bi imeli pri napotnicah dve stopnji nujnosti, in ne tri, kar bo omogočilo večjo preglednost seznamov čakajočih.
Problemi so tudi s termini, ki so odpovedani. “Treba se je vprašati, ali imamo pacienti samo pravice, ali tudi določene odgovornosti. Če imamo termin, se ga je treba držati, sicer je treba termin ustrezno opravičiti, da ne ostane prazen,” je poudarila. Teh terminov je celo do 30 odstotkov.
“Za skrajševanje čakalnih dob po mojem mnenju ne potrebujemo nekega radikalnega posega. Moramo se zavedati, da ti, ki čakamo, smo mi, ljudje, pacienti in nas ne moremo zmanjšati,” je dejala. Gre za to, da najprej naredimo pregledno situacijo, da vidimo, kdo čaka, na kaj čaka in na koliko posegov čaka. Da vidimo, ali so vse napotnice veljavne, ali ima nekdo za isti poseg izdanih več napotnic. Šele ko bomo to razčistili, se lahko lotimo reševanja po posameznih vrstah storitev,” je povedala kandidatka in povedala, da so problemi na različnih področjih specifični in da jih je treba tako tudi reševati. Ključno je povečati število prvih pregledov, saj so ti najpomembnejši za zdravje pacientov, je dodala. Ključna področja, kjer je treba čakalne dobe skrajšati, so kardiologija, revmatologija in gastroenterologija. Njeno izjavo si lahko ogledate v spodnjem videu:
Spomnila je, da je v Sloveniji okoli 140.000 oseb brez izbranega družinskega zdravnika, med katerimi po njenih besedah prevladujejo tujci, in dodala, da se je v tako imenovane ambulante za neopredeljene prijavilo le malo ljudi. Meni, da je rešitve na tem področju smiselno prilagoditi vsaki občini posebej. V nekaterih občinah namreč prihaja do primerov, ko se je družinski zdravnik upokojil, v ambulanti pa ga nadomeščajo specializanti in upokojeni zdravniki, a so na papirju bolniki v takih ambulantah neopredeljeni. V evidencah za neopredeljene veljajo tudi prijavljeni v ambulantah za neopredeljene.
Glede zakona o psihoterapiji, o katerem se krešejo mnenja, je Prevolnik Rupel dejala, da se zakon pripravlja v široki delovni skupini. Njeni člani skušajo najti soglasje. Kandidatka je povedala, da ne more reči, kateri argumenti so pravi. Si pa bolj kot hitrega sprejema zakona želi zakon, ki bo področje reguliral tako, da se s psihoterapijo ne bo mogel ukvarjati nekdo, ki ni usposobljen, ter da bo za paciente to varno in kakovostno in da se bo sledilo sodobnim evropskim smernicam, četudi zakon dobimo nekoliko kasneje.
Košarica pravic
Spregovorila je tudi o svoji napovedi, da bo treba prevetriti košarico pravic. Pojasnila je, da so bile ob uvedbi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nekatere storitve označene za manj pomembne in so bile posledično v večji meri financirane iz te oblike zavarovanja. Bolj pomembne storitve so bile prav tako financirane iz dopolnilnega zavarovanja, a v manjšem deležu, v večinskem pa iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Ker je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) omogočal plačevanje “do plana”, zavarovalnice, ki ponujajo dopolnilno zavarovanje, pa po realizaciji, je število nenujnih storitev naraščalo, denimo število opravljenih nenujnih reševalnih prevozov. Ob preoblikovanju dopolnilnega zavarovanja se bo zato postavilo vprašanje, ali želimo res v enaki meri kriti nenujne prevoze, “varčevati” pa denimo pri prvih kardioloških pregledih – zato bo potrebna redefinicija košarice pravic, je pojasnila.
Na vprašanje, ali je zdravstvena reforma, ki jo je premier Robert Golob napovedoval kot ključen projekt te vlade, še vedno prioriteta, je Valentina Prevolnik Rupel odgovorila, da zelo nerada uporablja besedo reforma. V zdravstvu ne gre za radikalne spremembe, ki bi sistem postavile na glavo, je poudarila. Njeno izjavo o tej temi si lahko ogledate v videu na vrhu članka.
O evtanaziji in bolniških
Med drugimi pomembnimi področji je izpostavila pomanjkanje kadra, pa tudi nujno medicinsko pomoč. Na ministrstvu po njenih besedah urejajo sistem prvih posredovalcev, vzpostavili bodo tudi satelitske urgentne centre, ki še niso izbrani, kriterij za vključitev pa bo zagotavljanje enakovrednega dostopa prebivalcev do zdravnika.
Dotaknila se je tudi upravljanja zdravstvenih zavodov. Po njenih besedah se s tem področjem ukvarja ena od skupin oz. podskupin strateškega sveta za zdravstvo, ki se je med drugim ukvarjala z možnostjo združevanja javnih zdravstvenih zavodov v druge organizacijske enote, poskušali so pripraviti dvotirni sistem upravljanja javnih zdravstvenih zavodov. Razmišljanje podskupine je šlo v smeri zagotavljanja večje avtonomnosti menedžmenta izvajalcev javnih zdravstvenih zavodov, ki bi bili po predlogu tudi zavezani k javnemu poročanju računovodskih izkazov.
Po njenih besedah predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja potrebuje širok družbeni konsenz in široko razpravo. “Vsaka hitra poteza je izjemno tvegana,” je opozorila in dodala, da nasprotuje, da se zakon sprejme po nujnem ali skrajšanem postopku.
Na vprašanje o absentizmu je povedala, da trenutno v Sloveniji trajanje bolniškega staleža ni omejeno in da ni kapice, ki bi omejila bolniški stalež navzgor. Kakor je bilo razumeti, se pripravlja nov interventni zakon, ki bo opredelil tudi ti dve področji.
Zagotovila je, da bo pri izbiri članic in članov svetov zavodov upoštevala njihove kompetence, to so strokovnost, poznavanje zdravstvenega sistema in poznavanje financiranja zdravstva.
Tri mesece brez ministra
Če bodo kandidatko v petek potrdili tudi v parlamentu – glede tega zapletov ni pričakovati –, bo dozdajšnja državna sekretarke na ministrstvu za zdravje in članica strateškega sveta za zdravstvo, na čelu zdravstvenega resorja nasledila Danijela Bešiča Loredana, ki je s funkcije odstopil julija. Ministrstvo bo tako po treh mesecih, ko je resor začasno vodil premier Golob, dobilo vodstvo s polnim mandatom.
V NSi so pred današnjim zaslišanjem kandidatke za ministrico za zdravje podvomili o njenih ambicijah na področju zdravstvene reforme. Ker je vlada tudi kot celota Slovenijo popeljala v drugo smer, kot si jo predstavlja NSi, njenih kandidatov za ministre ne morejo podpirati, je dejal vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj.
Kar je Prevolnik Rupel do zdaj izpostavljala kot prioritete, NSi ne daje “upanja in zadovoljstva”, da bi lahko v tem mandatu naredili zdravstvo bolj dostopno, bolje organizirano in zadovoljivo za vse, ki v zdravstvu delajo – tako za zdravnike, zdravstveno osebje in bolnike, je v današnji izjavi za medije dejal Cigler Kralj. Vlada je po njegovem mnenju na področju zdravstva izgubila ambicije, čeprav je reformo zdravstvenega sistema izpostavljala kot ključno reformo tega mandata. “Očitno je z odhodom ministra Danijela Bešiča Loredana padla tudi ambicija spremeniti razmere v zdravstvu in se resnično lotiti najprej akutnih problemov,” je dejal. Poudaril je, da je Golob sam napovedal, da zdravstvene reforme ne bo, ampak da bodo le manjše spremembe znotraj sistema. Tudi sam trdi, da zdravstvene reforme ne bomo dočakali. “Ob tem gledamo še eno, lahko rečemo ironično situacijo, ko koalicija sama ustavlja in daje z dnevnega reda recimo prvi zakon te neizvedene reforme o digitalizaciji zdravstva,” je dodal.
V NSi menijo, da je treba v skrajševanje čakalnih vrst vključiti vse izvajalce, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa naj interventno plača vse storitve, ki bodo opravljene. Zato so vložili predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki govori tudi o čezmejnem izvajanju storitev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje