Katarina Čas: Na Zemlji imamo samo daljico od A do B

Katarina Čas za N1 o sodelovanju pri filmih svetovne A-produkcije in lekciji o kratkem življenju. Od pritiskov, ki jih prinaša javna izpostavljenost, do kraje identitete.

Katarina Čas je pred nekaj dnevi prišla iz Londona. Tam je igrala v nastajajoči BBC seriji Wild Cherry. Na N1 smo se z njo pogovarjali o tem snemanju in o tem, kako v tujini dobiva vloge, o ozadju nastajanja filmov in serij velikih tujih produkcij. Katarina Čas pripoveduje o tem, kaj doživlja, ko je izbrana, kako poteka čakanje in kaj se v njej dogaja, ko pride zavrnitev.

Kako premaga tremo pred snemanji, kako se umiri? Zakaj se včasih počuti kot “gambler“, kot hazarder? Kako občuti pritisk javnosti, ki mu je – kot ena najbolj prepoznavnih osebnosti v Sloveniji – že dolgo izpostavljena? In kaj sporoča družbi o staranju in pritisku na ženske?

Suzana lovec katarina Čas — Foto: Denis Sadiković/N1

Pogovor s Katarino Čas lahko gledate ali poslušate v posnetku na vrhu strani. Ta pogovor in vse druge podkaste s Suzano Lovec najdete tudi drugje, in sicer se lahko nanje naročite na platformah APPLE PODCASTS, SPOTIFY, SOUNDCLOUD, CASTBOX in DEEZER. Prav tako so za vas naši podkasti dosegljivi na YouTubu, Metroplayu in Eonu. Vsi N1 podkasti s Suzano Lovec so zbrani tudi na naši podstrani Podkast.

V medijskem svetu je že od otroštva. Oglasi, televizijske oddaje, serije, filmi … Mednarodna pot je prišla kasneje. Pripoveduje o svojem sodelovanju s Scorsesejem, Di Capriem, Pacinom. In če velikokrat in rada reče, da je bila za njeno kariero pomembna tudi sreča, jo mi vprašamo: česa pa ni dobro narediti?

Njen zasebni partner Luca Ciut, sicer Italijan iz Trsta, je skladatelj. Spoznala sta se zaradi filma Paradise – novo življenje (za vlogo v njem je dobila nagrado vesna za stransko vlogo). Trenutno Ciut sodeluje pri slovenskem filmu Belo se pere na devetdeset. Čas v pogovoru pojasni, kaj profesionalno, ko opravljata svoja poklica, jemljeta eden od drugega.

Nekaj misli iz pogovora za N1: Smrt, sodbe ljudi in nič na silo

“O smrti se zelo premalo pogovarjamo. Ker je del življenja in vsi gremo tja. In to bi rada vsem povedala: Vsi greste tja, vsi gremo tja. Daj, bodimo prijazni, ker je tukaj in zdaj res le kratek izlet, na planetu Zemlja je le daljica od A do B.”
“Kar je meni zanimivo, je to, da jaz v tem (v dogodkih na rdečih preprogah, op. a.) sploh ne uživam. To je meni zelo stresno. Saj ne, da se ne veselim potencialnih rdečih preprog, ker to pomeni, da nekaj uspešno delam, ampak … dati se takole ljudem, da te sodijo … buh … raje sem na snemanju, pa tudi, če se moram ves dan jokati.”
“Meni se zdi, da se vsakič, ko sem malo bolj agresivna (pri promociji in navezovanju stikov, op. a.), nič ne zgodi. Tako da – tako kot sva začeli ta intervju – na silo, vsaj pri meni, ne gre.”