Bližamo se koncu poletja in tudi letos so Ljubljančani lahko osvežitev v vročih dneh poiskali zgolj na mestnih kopališčih. Pred nekaj desetletji so lahko plavali tudi po Ljubljanici, a to zdaj – zaradi neustrezne kakovosti vode – še ni mogoče. Župan Zoran Janković je plavanje v središču prestolnice vključil v svoje prve predvolilne obljube.
Pred nekaj desetletji se je bilo še mogoče v Ljubljanici kopati, danes pa prestolnica kopalnih voda nima. Postopek razglasitve kopalne vode zahteva večletno spremljanje in visoko kakovost voda, določitev kopalnih območij pa je v pristojnosti države. Ta nato tudi prevzame spremljanje kakovosti vode.
Mol si prizadeva za vzpostavitev kopališča na Špici. Ljubljanski župan Zoran Janković je v predvolilnem programu leta 2006, preden je prvič postal ljubljanski župan, napovedal, da se bo v Ljubljanici znova mogoče kopati. Takrat je napovedal, da bo kopanje mogoče leta 2012.
A to se ni zgodilo, kakovost vode namreč ni ustrezna. Izvedli so več ukrepov, k izboljšanju kakovosti vode pa je največ prispevala gradnja manjkajoče kanalizacije, so pojasnili na občini. “Sledimo cilju, da bo 98 odstotkov prebivalcev v območjih strnjenega mestnega značaja v Molu priključenih na kanalizacijo,” so zapisali. Dograditi nameravajo še kanalizacijo na širšem območju južnega dela Ljubljane, h kakovosti vode pa bo prispevala tudi gradnja kanalizacije v občini Log – Dragomer.
Kemijsko stanje na Molu ocenjujejo kot dobro, a so prisotna preseganja mikrobioloških parametrov
Občina s tem namenom izvaja tudi monitoring. Kakovost površinskih vodotokov, pri katerih vzorčijo fizikalno-kemijske parametre in iščejo težke kovine, farmacevtska sredstva, hormonske motilce in skupinske kazalce obremenitev ter monitoring mikrobioloških parametrov, od leta 1998 izvajajo enkrat letno na osmih lokacijah. Od 2017 pa enkrat tedensko od začetka junija do konca septembra na štirih lokacijah izvajajo tudi monitoring mikrobioloških parametrov. Opazujejo vsebnost bakterije enterokoke in Echerichia coli, ki sta z vidika ocenjevanja kakovosti vode za potrebe vzpostavitve kopalnih voda najbolj pomembni.
Izsledki monitoringov kažejo, da je kemijsko stanje Ljubljanice in Save vseskozi dobro, so pa še vedno prisotna posamezna preseganja mikrobioloških parametrov – vsebnost bakterij (enterokoki in Escherichia coli). Ta preseganja so bolj prisotna v Ljubljanici (predvsem pri gostilni Livada in na Špici), precej manj pogosta pa so pri vzorcih reke Save. Zato ne Ljubljanica ne Sava nimata statusa kopalnih voda, so zapisali na občini.
Kopališče? Če bo kakovost neoporečna …
Naravna kopališča na Ljubljanici oziroma Savi bo tako mogoče vzpostaviti, če bo monitoring kakovosti vode pokazal, da je kakovost vode neoporečna in s tem primerna za kopanje.
Kopanje ni prepovedano, a se morajo plavalci zavedati, da se kopajo na lastno odgovornost. “Reka je nepredvidljiva, hudourniška in lahko tudi nevarna. Zato kopanje v njej nikakor ni samoumevno, četudi je po kakovosti neoporečna,” so zapisali na občini.
V številnih tujih prestolnicah je kopanje v mestnih rekah mogoče, število mestnih kopališč se je v zadnjem desetletju povečalo. Prebivalci se tako na primer kopajo na bregovih reke Donave na Dunaju in v Budimpešti, na reki Spree v Berlinu, na več mestih v Amsterdamu, na reki Daugava v Rigi in v pristanišču v Köbenhavnu. K dvigu kakovosti vode so pripomogle predvsem gradnje čistilnih naprav in ureditev kanalizacij.
Slovenska naravna kopališča imajo sicer kakovostno vodo
Na kopalniških, kjer se običajno zbira več kopalcev in ki ustrezajo zakonskim kriterijem, kakovost voda preverja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. V času kopalne sezone kakovost preverijo vsakih 14 dni. Kakovost in temperaturo vode lahko kopalci preverijo tudi na interaktivni karti.
Večina slovenskih naravnih kopališč ima vodo odlične kakovosti, kaže lanska raziskava o kakovosti kopalnih voda. Kakovost vode so lansko leto preverjali na 47 kopališčih. Gre za 21 mest na obali, 18 kopališč na rekah in osem kopališč na jezerih. Odlično oceno je dobila voda na 40 kopališčih. Na nobenem izmed slovenskih naravnih kopališč pa kakovost vode ni slaba.
Pri kopanju v naravi velja biti previden
Vendar pa vsa mesta niso varna za kopanje. Še zlasti to velja za zapuščene gramoznice in ribnike, vodne zbiralnike in nevarne predele, kakršni so brzice, slapovi, močni tokovi … Prav na teh mestih je verjetnost za nesrečo večja, nezgode pri kopanju pa se lahko končajo tudi z utopitvijo.
Na agenciji za okolje zato kopalcem priporočajo, naj v vodo ne hodijo s polnim ali praznim želodcem, če se počutijo slabo ali so pod vplivom alkohola. V kalni vodi, brzicah, vodnih zbiralnikih ali v bližini črpališč se lahko skrivajo nevarnosti, izogibati se je treba močnim tokovom in vodnim vrtincem. Nevarno je tudi skakanje v preplitvo vodo, še opozarjajo. “Upoštevajte vremenske razmere ter ne precenjujte svojih sposobnosti in plavalnega znanja,” so poudarili.
Izpostavili pa so še, da je treba otroke vseskozi budno spremljati in opazovati. Poudarjajo, da se otrok tudi v plitvi vodi ali v bližini vode ne sme pustiti brez varstva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje