Keber: Pri dopolnilnem zavarovanju gre za pravičnost ali krivičnost financiranja

Slovenija 18. Apr 202313:26 0 komentarjev
Dušan Keber
Žiga Živulović jr./BOBO

Predstavnik iniciative Dušan Keber, sicer tudi nekdanji minister za zdravje, je na tiskovni konferenci poudaril, da opustitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni ključni ali celo edini namen zdravstvene reforme. "Ko govorimo o dopolnilnem zavarovanju, govorimo o pravičnosti ali pa o krivičnosti financiranja. S tem ne posegamo na probleme na strani izvajanja, kar pomeni dolge čakalne dobe," je dejal.

Civilna iniciativa Glas ljudstva napoveduje vzpostavitev zavezništva za zaščito javnega zdravstva, v okviru katerega želijo ponujati strokovne, usmerjene in konstruktivne odzive na aktualne zakonske predloge. Ob napovedani ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pozivajo k sočasni pravičnejši odmeri prispevka.

Problemi v zdravstvu se le še stopnjujejo in vsi dosedanji ukrepi, tudi preteklih vlad, lokalnih oblasti in stanovskih organizacij so bili predvsem kratkovidni in neproduktivni, je na današnji novinarski konferenci izpostavila predstavnica iniciative Katarina Rotar.

Kot je dejala, v civilni družbi na težave zdravstvenega sistema opozarjajo že več mesecev in si prizadevajo za solidarne in pravične rešitve. “Zelo smo veseli, da so se odločevalci zganili ob napovedanem dvigu premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, in menimo, da je to velik, vsaj simbolni korak,” je dejala.

Predstavnik iniciative Dušan Keber, sicer tudi nekdanji minister za zdravje, je ob tem poudaril, da opustitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni ključni ali celo edini namen zdravstvene reforme. “Ko govorimo o dopolnilnem zavarovanju, govorimo o pravičnosti ali pa o krivičnosti financiranja. S tem ne posegamo na probleme na strani izvajanja, kar pomeni dolge čakalne dobe,” je dejal.

Ob tem se je dotaknil kritik vloženega zakonskega predloga, da ne gre za ukinitev dopolnilnega zavarovanja, ampak za njegov prenos v obvezno zavarovanje. Po njegovih besedah to ne drži, dopolnilno zavarovanje je ukinjeno, saj so ukinjena doplačila. “Mi doslej nismo imeli univerzalnega zdravstvenega zavarovanja, čeprav smo mislili, da ga imamo. Vse storitve bodo poslej plačane iz obveznega zavarovanja, to pomeni na osnovi vzajemnosti med ljudmi,” je dejal Keber.

Podpirajo vplačevanje sredstev neposredno v zdravstveno blagajno, ne podpirajo pa tega, da bi prispevek ostal pavšalen, torej za vse v enaki višini, kot predvideva trenutni predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina Svoboda.

Menijo, da bi ta ukrep morala nujno spremljati tudi proporcionalna odmera prispevka, po kateri bi tisti z višjimi dohodki plačevali več, tisti z nižjimi pa manj. Ta korak je mogoče narediti sočasno, so prepričani v Glasu ljudstva.

Zato pričakujejo in se veselijo vključujoče in odprte javne razprave, v kateri bodo lahko podajali tudi svoje predloge glede bolj solidarnega prispevka. Taka priložnost bo že v petek popoldne na posvetu z naslovom Ali vladni ukrepi rešujejo zdravstveno krizo v dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je napovedala Rotar.

Na njem bodo obravnavali pozitivne in negativne plati predlaganih vladnih zakonov ter v drugem delu širše naslovili najbolj pereče probleme v zdravstvu s stališča bolnikov. S posvetom želijo vzpostaviti nujno potreben odprt prostor za spoštljivo, konstruktivno in vsebinsko razpravo med predstavniki stroke in širšo javnostjo. Na posvet so povabili tudi predsednika vlade Roberta Goloba in člane strateškega sveta za zdravstvo.

“Za zdravstveno reformo potrebujemo cilje, potrebujemo jasno zavezo vlade, da bo podpirala javno zdravstvo in krepila javno zdravstvo. Potrebujemo tudi zakonske ukrepe na tem področju. Pri tem bomo vztrajali in zato smo se odločili, da oblikujemo to zavezništvo za zaščito javnega zdravstva, v katerem ne bodo samo predstavniki organizacij Glasu ljudstva, ampak tudi stanovske organizacije, predstavniki sindikatov, strokovnjaki z različnih področij, od ekonomistov do pravnikov, družboslovcev in, kar je najbolj pomembno, predstavniki bolnikov,” je dodal predstavnik iniciative Jaša Jenull.

Krovni namen širšega zavezništva je ponujati strokovne, usmerjene in konstruktivne odzive na aktualne zakonske predloge, oblikovati nove predloge rešitev za zaščito javnega zdravstva in v razprave vključiti karseda širok krog udeležencev ter s skupnim mnenjem in z združenimi močmi naslavljati odločevalce.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

#related-news_5

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!