Koalicija z Resnico v podporo interventnemu zakonu: "Prinaša konkretne koristi za vse državljane"

Predstavniki SDS, NSi, Demokratov in Resnice so na današnji novinarski konferenci izrazili podporo interventnemu zakonu za razvoj Slovenije, o katerem bodo volilci na naknadnem zakonodajnem referendumu odločali 6. decembra.

Na vprašanje, ali bodo na isti dan razpisali posvetovalne referendume o nižjem DDV, krčenju javne uprave in prepovedi burk, je vodja poslancev NSi, SLS in Fokus Janez Žakelj odgovoril: "Za nas je 6. decembra ključno referendumsko vprašanje o razvojnem zakonu, preostali trije predlogi referendumov pa ostajajo v proceduri."

Ali to že pomeni, da bodo državljani 6. decembra na referendumu odločali samo o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, Žakelj ni želel pojasniti. Povedal je le, da bodo javnost o tem obvestili, "ko bo čas za to". Glede na to, da se v petek začne uradna referendumska kampanja, pa so se v koaliciji in Resnici očitno odločili, da predlaganih posvetovalnih referendumov 6. decembra ne bo.

Godec: Nikomur se ne bo nič vzelo

V vladnih vrstah se bodo tako v naslednjem mesecu osredotočili na argumente za sprejem interventnega razvojnega zakona. Danes so tako predstavniki koalicije ter Resnice večkrat izpostavili, da zakon prinaša konkretne koristi za vse državljane in starostne skupine, od mladih, samozaposlenih, kmetov do družin in upokojencev.

"Ta zakon spreminja odnos do dela, ustvarjalnosti in uspeha. Odgovorili si bomo (na referendumu, op. a.), ali si želimo, da v Sloveniji postanemo ustvarjalci, upravitelji, razvijalci ali pa da postanemo bazen delovne sile za zahodne države EU, mogoče v bližnji prihodnosti kmalu tudi za višegrajske države. Mislim pa, da si slednjega ne želimo," je povedala vodja poslancev SDS Jelka Godec.

Ob tem je poudarila, da zakon nikomur ničesar ne jemlje. "Nikomur se ne bo vzelo nič, ne bodo se zmanjšale pokojnine, socialni ali drugi prispevki," je navedla Godec. Zakon bo po njenih besedah prispeval h krepitvi slovenskega gospodarstva, mladim pa bo omogočil, da si kariero in družino ustvarijo doma.

Zavadlav Ušaj: Najboljše strokovnjake je treba zadržati doma

Da mora Slovenija zadržati najboljše strokovnjake doma in ustvarjati dobro plačana in kakovostna delovna mesta, je navedla tudi vodja poslancev Demokratov Elena Zavadlav Ušaj. Izpostavila je, da zakon prinaša spodbude za dolgoročno oddajanje mladim družinam, pa tudi znižanje davčne stopnje za vse najemodajalce s 15 na 25 odstotkov.

Podprla je tudi uvedbo razvojne kapice, pri kateri se od dela bruto plače nad 7.500 evri ne bodo več obračunavali socialni prispevki. "Razumemo pomisleke, da gre za ukrep, ki naj bi koristil razmeroma majhni skupini ljudi. A bistvo razvojne kapice je, koliko kakovostnih in dobro plačanih delovnih mest bomo zaradi nje lahko ustvarili jutri," je poudarila Zavadlav Ušaj.

Interventni zakon na področju zdravstva rahlja pogoje za dodatno delo zdravnikov izven njihovih matičnih zdravstvenih zavodov. "Ljudem, ki čakajo na zdravnika, ne pomagajo politični spori, kje lahko zdravnik dela," je izpostavila Zavadlav Ušaj. Ob tem je dodala, da je najbolj pomembno, da bolnik pride do zdravnika takrat, ko ga potrebuje, ne pa šele čez leto ali dve oziroma ko je prisiljen seči v lasten žep.

Žakelj: Zakon ljudem vrača denar v njihove žepe

Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Žakelj je dejal, da zakon "ljudem vrača denar v njihove žepe". Pri tem je izpostavil ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence, možnost sočasnega prejemanja polne starostne pokojnine ob nadaljevanju dela oziroma dejavnosti, pa znižanje DDV z 9,5 na pet odstotkov za 15 osnovnih živil ter z 22 na 9,5 odstotka za elektriko, plin, daljinsko ogrevanje in drva za obdobje devet mesecev ...

"Vsak mesec bo vsakemu od nas ostalo več zaradi tega razvojnega zakona. Koristi in prihranek bo imel vsak dom, cenejši bodo hrana, ogrevanje, elektrika, upokojenci bodo imeli višje pokojnine, kmetje bodo lažje zagotovili proizvodnjo domače hrane," je naštel Žakelj.

Namestnik vodje poslancev Resnice Nedeljko Todorović pa je spomnil, da zakon uvaja nižje prispevke za samozaposlene s prihodki do približno 18.000 evrov na leto. Izpostavil je tudi, da se meja za ohranitev status normiranega s. p. dviguje s 60.000 na 150.000 evrov letnih prihodkov za polni s. p. ter z 12.500 na 70.000 evrov za popoldanski s. p.

"Polovico izpada vrne rast, drugo polovico pa prihrani dobra gospodarna država"

Na finančnem ministrstvu so izdelali oceno, da bi zakon prihodnje leto odnesel 647 milijonov evrov, kar je po srednji oceni 0,83 BDP. Javnofinančni primanjkljaj za 2027 bi bil v primeru sprejema interventnega zakona po ocenah ministrstva brez kakršnih koli ukrepov nekaj več kot 3,3 odstotka BDP.

Da bi ga spravili pod tri odstotke oziroma na 2,9 odstotka BDP, to pomeni ukrepe v višini od 300 do 350 milijonov evrov, ki pa naj bi bili po navedbah ministrstva mehki oziroma brez posegov v zakonodajo.

Godec je zagotovila, da bodo tudi po uveljavitvi zakona "vse javne blagajne skladne s fiskalnimi pravili" in da usmeritev vladne koalicije ostajajo stabilne in vzdržne javne finance. Na vprašanje, od kod bodo torej vzeli denar za krpanje proračunske luknje in v katere prejemke bodo morali poseči, je Godec odgovorila, da zagotovo ne bo prišlo do zniževanja pokojnin in socialnih transferjev.

Poudarila je, da se v prvem polletju prihodnjega leta pričakuje višja gospodarska rast, kar bi lahko vplivalo na zmanjšanje primanjkljaja. "Polovico izpada vrne rast, drugo polovico pa prihrani dobra gospodarna država," je navedla vodja poslancev SDS, ki možnost za prihranek vidi tudi v zmanjšanju birokracije in administracije ter več digitalizacije.