Opozicija proti interventnemu zakonu za razvoj Slovenije: "Igrajo se s prihodnostjo naše države"

Kot je poudaril poslanec Levice Vladimir Šega, so v stranki že večkrat utemeljili, da interventni zakon "večini ne prinaša ničesar". "Cene energentov, najemnin in hrane se ne bodo znižale, prav tako zaradi zakona v Slovenijo ne bo prihrumela truma inženirjev in naše gospodarstvo popeljala v višave," je poudaril Šega.

Ob tem je spomnil na oceno fiskalnega sveta, da bi uvedba zakona prinesla dobro milijardo evrov primanjkljaja v proračunu, medtem ko je ministrstvo za finance ta primanjkljaj izračunalo v višini nekje med 900 milijoni in 1,3 milijarde evrov.

Medtem ko je po njegovih besedah fiskalni svet dinamični učinek, ki pomeni, da se del izgub zaradi uveljavitve ukrepov iz zakona povrne nazaj v proračun skozi višjo dohodnino, DDV in podobno, ocenilo na okoli 800 milijard evrov, je ministrstvo za finance v ponedeljek predstavilo oceno v višini okoli 600 milijard evrov.

Šega: Če bo zakon potrjen na referendumu, se primimo za denarnice

"Pogoji za izračun te dinamike so malodane smešni. Napovedujejo 1.650 novih strokovnjakov z 10.000 evri plače, ki bodo zaradi tri odstotke večjega neto zneska prihrumeli v Slovenijo. Vemo, da ni tako. Sam sem bil inženir in nihče od mojih kolegov ni imel plače blizu teh 7.500 evrov bruto," je povedal Šega.

Opozoril je tudi na neupoštevanje učinkov uvedbe zakona v proračunih za prihodnji dve leti ter na dejstvo, da bi bili dinamični učinki v primeru uveljavitve zakona vidni šele čez leto dni oziroma poldrugo leto. "In kaj bomo počeli v tem času? Stiskali bomo na tistih proračunskih izdatkih, ki so v dobrobit vseh nas – šola, zdravstvo, kultura – in te številke so pomembne. To ravnanje vlade je žal neresno in skrajno neodgovorno. Igrajo se s prihodnostjo naše države," je bil kritičen Šega.

Če bi vlada sprejemala posamezne dele tega zakona v okviru dialoga s socialnimi partnerji in širšo javnostjo ter s premislekom, kaj je nujno in kaj ni, bi kakšnega od ukrepov podprli tudi v Levici ali kateri drugi opozicijski stranki, je dodal poslanec Levice. "Žal pa ni tako in primimo se za denarnice, če bo ta interventni zakon izglasovan na referendumu," je izpostavil Šega.

Bratušek: Odstotek ljudi, ki že danes zasluži največ, bo v žepih imel še mnogo več

Da je največji problem pri zakonu to, da vladajoči štiri mesece niso povedali, kje bodo vzeli denar za krpanje proračunske luknje, ki bo nastala v primeru njegove uveljavitve, pa je poudarila poslanka Svobode Alenka Bratušek.

"Konec koncev si ljudje, ki bodo na referendumu odločali o tem, ali so za ali proti zakonu, zaslužijo vedeti, ali to pomeni uvajanje šolnin, zmanjševanje porodniških nadomestil, ukinjanje dodatka za veliko družino ali nižanje plač, ker kar tako 600, 700 oz. 800 milijonov evrov v proračunu se pač ne da nadomestiti," je bila jasna.

Prav tako Bratušek ne verjame, da bodo od uveljavitve tega zakona vsi imeli nekaj. "Daleč od tega," je dejala. Glede uvedbe nižjega DDV za hrano, ki ga predvideva zakon, pa je, tako Bratušek, finančni minister Andrej Šircelj dejal, da je to ukrep, "za katerega sploh ni nujno, da se bo poznal v žepih ljudi, ker trgovcev nič ne zavezuje, da za ta znesek ne dvignejo marž".

Kot je poudarila, tudi lastnikov stanovanj kljub predvidenemu nižjemu davku za oddajanje nepremičnin, ki ga predvideva interventni zakon, nič ne zavezuje k znižanju najemnin. "Edina stvar, ki stoodstotno drži, je, da bo odstotek ljudi, ki že danes zasluži največ, v žepih imel še mnogo več," je prepričana Bratušek.

V luči tega ocenjuje, da bi morala katerakoli vlada pred uveljavitvijo takega zakona vprašati ljudi, ali se strinjajo s tem, da Slovenija ne bo več socialna država. "Če bi ljudje potrdili, da se strinjajo s tem, potem bi ta zakon lahko stopil v veljavo," je še dodala poslanka Svobode.