KPK: Nekdanji državni sekretar privilegiral dobavitelja mask

Slovenija 27. Sep. 202112:20 > 15:451 komentar
Delite:
Aleš Cantarutti
Foto: Žiga Živulović jr./BOBO

Komisija za preprečevanje korupcije je v okviru preiskav, povezanih z nabavami zaščitne opreme, ugotovila kršitev integritete nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleša Cantaruttija. Kršitve pri tem naročilu je ugotovilo tudi računsko sodišče.

Kot so sporočili s Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), so v preiskavi ugotovili, da je aprila 2020 tedanji državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Aleš Cantarutti družbi HMEZAD – TMT izdal pismo o nameri, pismo podpore in potrdilo o registraciji, pri čemer ni imel pristojnosti za izdajo takšnih pisem oziroma potrdil, s tem pa je privilegiral določenega ponudnika. To je podjetje, ki je Sloveniji dobavilo večjo količino zaščitne opreme in mask.

Kršitev integritete

Kot so zapisali na KPK, je Cantarutti tako kršil 17. člen zakona o državni upravi in prekoračil svoje pristojnosti ter s tem ravnal v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo državnega sekretarja, kar pomeni kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK).

V skladu z ZIntPK je integriteta “pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi”.

Kršitve ugotovilo tudi računsko sodišče

O vplivu ministrstva za gospodarstvo na posel med podjetjem HMEZAD – TMT in Zavodom za blagovne rezerve je poročalo tudi računsko sodišče v svoji reviziji nabav zaščitne in medicinske opreme. Računsko sodišče o nepravilnostih, ki jih je ugotovila KPK, ni poročalo. Vseeno pa je zapisalo, da sta bila pri poslu kršena zakon o javnem naročanju ter protokol, ki ga je določila ad-hoc ustanovljena medresorska delovna skupina. Revizorji z računskega sodišča so razložili, da sta ministrstvo za gospodarstvo in Zavod za blagovne rezerve podjetju HMEZAD -TMT dovolila, da je v nasprotju s predmetom pogodbe dobavil drugo opremo.

To naj bi bila tudi ena od pogodb, ki so jih prav zaradi posredovanja uslužbencev ministrstva pristojni obravnavali hitreje kot tiste ponudbe, ki so jih podjetja poslala na elektronski naslov, namenjen zbiranju ponudb. Za čim hitrejšo obravnavo naj bi se zavzela uslužbenka ministrstva Andreja Potočnik.

Maske v pisarni
Foto : PROFIMEDIA

Certifikati neskladni

HMEZAD – TMT in zavod sta 3. aprila sklenila pogodbo za 22 milijonov tri slojnih mask za splošno uporabo. Celotna vrednost pogodbe je bila 15 milijona evrov brez davka na dodano vrednost, rok dobave pa 15. april. Vendar je do sredine maja lani podjetje dostavilo samo dva milijona mask. Na ministrstvu za gospodarstvo so trdili, da je za to kriv zavod, ki je zahteval certifikate in izjave o skladnosti, čeprav maske za splošno uporabo tega niso potrebovale.

Odgovor je nenavaden, saj so 9. aprila iz podjetja HMEZAD – TMT poslali certifikate in poročila testiranj na naslov Andreje Potočnik. Ona je naslednji dan prosila ljubljanski klinični center, naj certifikate preveri.

Dve uslužbenki kliničnega centra sta pozneje ugotovili, da ponudba in priloženi certifikati niso skladni. Vendar je takrat ministrstvo že zavzelo stališče, da certifikati za te maske niso potrebni. Iz tega izvira očitek računskega sodišča, da so podjetju HMEZAD – TMT dovolili dobavo opreme v nasprotju s predmetom pogodbe.

Cantarutti sam priznal nesmiselnost posla?

22. maja sta zavod za blagovne rezerve in HMEZAD TMT sklenila aneks za dobavo preostalih 20 milijonov mask. Pri tem so ceno posamezne maske znižali z 0,56 evra na 0,52 evra. Računsko sodišče je podvomilo v smiselnost tega aneksa, saj je šlo za maske za splošno populacijo, vlada pa je že osem dni pred podpisom sprejela odločitev o preklicu epidemije.

Pravzaprav je nesmiselnost potrdil kar Cantarutti sam, menijo na računskem sodišču. To naj bi storil, ko je 5. maja lani je v državnem zboru razlagal, zakaj so zavrnili ponudbo, ki jo je 24. marca poslalo kitajsko podjetje Tongxiang Zhongxiang – Staroon. “Na voljo so bile triplastne maske za osebno uporabo in niso primerne za zdravstvene delavce. Mi smo takrat iskali (…) zaščitne maske za medicinsko osebje,” je dejal. Kitajsko podjetje je torej tako kot HMEZAD – TMTponujalo maske za splošno populacijo, a mnogo ceneje, po 0,24 evra za masko.

Na spletni zavoda za blagovne rezerve je navedeno, da je skupna vrednost pogodbe s podjetjem HMEZAD – TMT 12,3 milijona evrov brez DDV. Naročilo naj bi bilo še vedno “v teku”. Po podatkih s spletne strani ERAR je zavod v letu 2020 podjetju HMEZAD – TMT plačal malo manj kot 14 milijonov evrov z DDV.

Tudi v takšnih razmerah je treba ravnati transparentno

KPK je v svojem današnjem sporočilu ponovno poudarila, da se zaveda zahtevnosti in resnosti situacije, v kateri je bilo treba ravnati hitro in učinkovito, ko je nujnost dobave zaščitnih sredstev narekovala tudi način izvedbe postopkov. “Vendar je treba tudi v takšnih razmerah ravnati odgovorno, transparentno in z visoko stopnjo integritete. Ključno je, da so tudi v takšnih razmerah v skladu z načelom enakopravnosti vsi ponudniki obravnavani na enak način,” so zapisali.

KPK
Foto : Srdjan Živulović/BOBO

“Ravnanje v obravnavanem primeru pa je določenemu ponudniku nedvomno omogočilo boljše pogajalsko izhodišče. S tem se izničita načelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov, ki naj bi zagotavljali objektivno presojo, krepijo pa se klientelizem, korupcijska tveganja in netransparentno odločanje. Hkrati takšna ravnanja dajejo napačno sporočilo tako ponudnikom kot javnosti, da posle lahko sklepajo le ‘izbrani ponudniki’,” so zapisali.

“Takšna ravnanja so nesprejemljiva”

Dodali so, da so takšna ravnanja v skladu z določbami zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki integriteto opredeljuje kot pričakovano ravnanje, nesprejemljiva. Tudi v razmerah, kakršne so vladale ob začetku epidemije, je o njihovih besedah nujno zagotavljati vsaj minimalne standarde javnega naročanja, ki temeljijo na transparentnosti in enakopravni obravnavi vseh ponudnikov, še pravijo na KPK.

“To je tudi predpogoj, da v Sloveniji dvignemo raven zaupanja javnosti v delovanje javnega sektorja in transparentno porabo javnih sredstev. Komisija ni organ odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj, je pa njena naloga v skladu z zakonom krepitev integritete, s tem pa preprečevanje korupcije in posledično krepitev delovanja pravne države,” so še zapisali.

Z namenom vzpostavitve takšnih standardov v delovanju funkcionarjev in drugih uradnih oseb v prihodnje KPK na spletni strani objavlja ugotovitve o konkretnem primeru v celoti, skupaj z izjasnitvijo obravnavane osebe. Gre za prvo pravnomočno zaključeno zadevo iz sklopa preiskav, ki jih je komisija konec leta 2020 uvedla v zvezi z zaznanimi sumi kršitev pri nabavah zaščitne opreme za obvladovanje epidemije covid-19 in o katerih je decembra lani obvestila tudi javnost.

Komentari

Vaš komentar