Dosedanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav ocenjuje, da to mesto zapušča z dobrimi rezultati in da so policijo vodili v pravo smer. Ko gre za zrelost in razumevanje, da je treba policiji zagotoviti samostojnost in neodvisnost dela, pa ugotavlja, da je v tem pogledu očitno pričakoval preveč. "Depolitizacija niso samo besede, štejejo zgolj dejanja," meni. Nasledniku Senadu Jušiću je zaželel vso srečo v tej, kot se je izrazil, izjemno zahtevni vlogi.
“Ko sem prevzel vodenje policije, sem trdno verjel, da je naša družba, po preizkušnjah zadnjih let, dosegla stopnjo zrelosti in razumevanja, da je treba policiji zagotoviti samostojnost in neodvisnost dela. Ugotavljam, da sem v tem pogledu očitno pričakoval preveč,” je zapisal Boštjan Lindav v izjavi ob svoji razrešitvi.
Preberite še: Novi šef policije Senad Jušić, druga državna sekretarka na MNZ Helga Dobrin
Odločitev vlade je sicer zanj pričakovana. “Še posebej ob dejstvu, da vlada kljub temu, da sem izpolnjeval vse formalne pogoje in sem bil edini kandidat, gradiva o mojem imenovanju za polno funkcijo ni uvrstila niti na dnevni red,” je v današnji izjavi za medije dejal Lindav.
V pisni izjavi ob razrešitvi je sicer pojasnil, da je ob odločitvi za prevzem funkcije to sprejel z največjo mero odgovornosti in jasno vizijo, v kateri je bilo na prvem mestu ponovno udejanjenje policije kot strokovne in politično neodvisne organizacije. “To niso bile le naše besede, temveč smo temu tudi dejansko sledili,” je ocenil. “Kajti depolitizacija niso samo besede, štejejo zgolj dejanja, ta pa tega ne kažejo ravno,” je izpostavil Lindav.
Na novinarsko vprašanje, ali je bila njegova menjava na čelu policije storjena na željo premierja Roberta Goloba ali novega notranjega ministra Boštjana Poklukarja, pa je odvrnil, da je to vprašanje zanju. Zatrjuje pa, da so z ekipo ob nastopu funkcije resno vzeli depolitizacijo in sprejemanje ukrepov na tem področju ter se z vso odgovornostjo lotili naloge. “Tukaj je večji del dela opravljen, razen če si kdo drug mogoče kako drugače predstavlja depolitizacijo,” meni.
“Brez dlake na jeziku”
Tudi sicer so si zadali številne naloge in po njegovem mnenju policijo, v tem sicer kratkem času, vodili v pravo smer. “Nenazadnje se je v tem času močno dvignilo zaupanje v policijo in policiste, na to sem izjemno ponosen. Tega ne bi mogel doseči sam, zato se ob tej priložnosti zahvaljujem vsem svojim najožjim sodelavkam in sodelavcem. Še zlasti pa vsem policistkam in policistom, ki vsak dan na terenu ali v pisarnah zavzeto služijo ljudem in jim zagotavljajo visoko stopnjo varnosti,” je še dodal Lindav.
Dosedanji v. d. generalnega direktorja policije je danes pozdravil tudi odreditev parlamentarne preiskave, ki bo ugotavljala morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma nedopustnega političnega vplivanja na delo policije in drugih avtonomnih državnih organov tako v tretje času vlade prvaka SDS Janeza Janše kot tudi Golobove vlade. Če bo pri tem kot priča tudi povabljen na zaslišanje pa bo vse okoliščine pojasnil “brez dlake na jeziku”, je napovedal.
Vlada je Lindava, ki je bil za v. d. generalnega direktorja ob začetku mandata aktualne vlade imenovan na predlog prejšnje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar, razrešila danes. Na predlog novega notranjega ministra Boštjana Poklukarja je na to mesto imenovala Senada Jušića, ki mu je Lindav danes zaželel vso srečo “v tej izjemno zahtevni vlogi”. Imenovanje Jušića je sicer zanj presenečenje, a poudarja, da je to odločitev ministra, sam pa kot karierni policist spoštuje odločitve nadrejenih. “Seveda pa opozarjam, če so te odločitve sporne, s tem nimam težav,” je še dodal Lindav, ki se po odhodu s čela policije vrača v Tacen.
SDS: Gre za politizacijo pod krinko depolitizacije
V opozicijskih SDS in NSi so kritični do menjave na čelu policije. Prvak SDS Janez Janša je to potezo vlade označil za politizacijo slovenske policije pod krinko depolitizacije, v NSi pa v menjavi vidijo nameščanje “poslušnih kadrov”. Janša je v današnjem odzivu v državnem zboru tako menjavo na čelu notranjega ministrstva kot tudi na čelu policije označil za nadaljevanje politizacije slovenske policije, s čimer vlada premierja Roberta Goloba po njegovem mnenju dela ravno obratno, kot govori.
Več menjav na čelu policije se je sicer zvrstilo tudi v času prejšnje vlade pod vodstvom Janše. Tretja Janševa vlada je tako ob nastopu mandata 13. marca 2021 na svoji prvi seji s funkcije generalne direktorice policije razrešila Tatjano Bobnar in na ta položaj imenovala Antona Travnerja, sprva kot vršilca dolžnosti, nato pa ga je junija imenovala za generalnega direktorja policije s polnim mandatom. Travner je sicer odstopil 14 dni za tem ob hišnih preiskavah kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada, med drugim pri takratnem gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku, zaradi nabav opreme, potrebne ob epidemiji koronavirusa. Funkcijo generalnega direktorja policije je za tem kot vršilec dolžnosti naslednjega pol leta opravljal Andrej Jurič, nato pa je vlada na ta položaj imenovala Antona Olaja. Ta je funkcijo zasedal do nastopa mandata Golobove vlade, ki je Olaja na prvi seji razrešila s položaja in kot vršilca dolžnosti imenovala Lindava.
Preberite še: Olaj ob odhodu z vrha policije: Vodil sem jo častno in z vso odgovornostjo
Kritični so tudi v NSi, kjer menijo, da bo minister Poklukar “čistilec kadrov, ki vladajoči koaliciji niso všeč”. “Očitno je zamenjal strokovnjaka s poslušnim kadrom, uradnikom, ki bo še bolj odvisen od svojih nadrejenih,” je v DZ dejala poslanka Vida Čadonič Špelič. Kot je še poudarila, je policija strokoven organ, od njenega dobrega dela pa je odvisna varnost in vsakodnevno življenje ljudi. “Pred volitvami je Svoboda obljubljala strokovnost, zdaj pa očitno šteje pridnost, poslušnost, lojalnost,” je dejala Čadonič Špelič.
Opozorila stroke: Direktor policije je branik samostojnosti
Na razrešitev Lindava se je odzval tudi dekan Fakultete za varnostne vede Andrej Sotlar, ki izpostavlja, da zakon vladi daje pravico imenovanja generalnega direktorja policije. “Minister predlaga osebo, ki je prestala izbirni postopek, seveda pa je to oseba, ki jo minister izbere zaradi njene kompatibilnosti. Ali gre za politično ali kakšno drugo kompatibilnost, niti ni ključno,” je Sotlar ocenil za STA.
Čeprav policisti ne smejo biti člani političnih strank, so na koncu še vedno le ljudje in tudi generalnim direktorjem policije so neke stranke lahko bližje kot druge, je zapisal. “Pomembno je, da jih njihov politični nazor ne ovira pri odločitvah, ki morajo biti striktno strokovne in zakonite. Če je treba, morajo biti sposobni tudi ministru povedati, da/če je prestopil meje normalnega usmerjanja policije in posegel v policijsko avtonomijo,” je izpostavil Sotlar.
Podobno je že ob odstopu Poklukarjeve predhodnice Tatjane Bobnar opozoril strokovnjak za vprašanja varnosti na Fakulteti za varnostne vede Miroslav Žaberl. “Generalni direktor policije ne sme biti v enakem položaju kot ostali uradniki, ker je policija nekaj posebnega in ker potrebuje operativno samostojnost. Prvi branik operativne samostojnosti pa je generalni direktor,” je tedaj izpostavil.
Žaberl, ki se ga je sicer omenjalo tudi kot možnega kandidata za novega notranjega ministra, je tedaj dejal še, da da je ločnica med delom notranjega ministra in generalnega direktorja policije jasno ločena z zakonom, minister sme dajati obvezne usmeritve in navodila, ne sme pa se vpletati v konkretne operativne postopke.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje