Svež veter, največje presenečenje lokalnih volitev, mladenič, ki mu je uspelo nemogoče ... to je le nekaj besed, s katerimi so lani opisovali še ne 34 letnega Matijo Kovača. Novega župana Celja, ki je po skoraj četrt stoletja v knežjem mestu spodnesel vladavino "železnega" Bojana Šrota. Sto dni je zdaj že za njim. In kaj je drugače?
Skoraj natančno na praznik Mestne občine Celje, ki je bil sredi aprila, je minilo sto dni, odkar je po 24 letih v celjsko mestno hišo vstopil nov župan. Po skoraj četrtstoletni vladavini Bojana Šrota, ki je zdaj občinski svetnik, je na županski stolček sedel še ne 34-letni Matija Kovač.
Ni bilo nepričakovano, a bilo je tudi kar odmevno, ko je z eno svojih prvih potez po nastopu mandata “pospravil” dotedanjega direktorja občinske uprave in za vršilca dolžnosti na to mesto imenoval prvopodpisanega pod njegovo kandidaturo in dotedanjega ravnatelja Gimnazije Celje – Center Gregorja Delejo, ki na občini tudi vodi vse ključne procese, sploh, ko gre, kot pravi novi župan, za vzpostavljanje “atmosfere v hiši.”
Mega projekt je adijo
A ena prvih stvari, ki so bile na “spisku”, so bili veliki načrti za gradnjo visečega mostu, ki bi se pel okoli sto metrov nad tlemi, v dolžino meril dobrega pol kilometra, povezoval pa Miklavški in Grajski hrib.
Prav ta viseči most je veljal za enega ključnih projektov nekdanjega župana Šrota in je že od samega začetka Celjane delil. Kritiki, med katerimi so bili tudi sedanji župan in njegovi podporniki, so trdili, da bo ta projekt zgolj luknja brez dna, od katere na koncu Celjani ne bodo imeli nič.
Proračunske postavke z denarjem za viseči most zdaj v celjskem proračunu ni več. A glede na to, da Kovač svoje liste v mestnem svetu sploh nima, lista Bojana Šrota pa ima največ svetnikov, je bilo pričakovati, da bo proračunska razprava, ki bo “izbrisala” projekt visečega mostu, vroča.
Pa ni bila, po poročanju Večera zato, ker sta se Šrotova lista in novi celjski župan dogovorila, da predstavnica Šrotovih prevzame enega od podžupanskih mest. Drugo je pripadlo Svobodi. Ni pa še konec težav. Visečemu mostu so namreč v času prejšnje vlade obljubili tudi 1,5 milijona evrov državnega denarja, ki pa bi ga občina vseeno rada, le za most ga ne bi (več) dala. “Pogovori še potekajo, sklepati karkoli v tem trenutku, pa bi bilo še prezgodaj,” je za N1 pojasnil celjski župan.
Ko pa gre za “atmosfero v hiši”, kar tudi sodi med prve zadeve, ki se jih je lotilo mestno vodstvo, pa se nova celjska oblast poslužuje tudi bolj “modernih” prijemov.
Trenutno potekajo pogovori o vzpostavitvi družabnega prostora na celjski občini za zaposlene, da bi se denimo med malico tudi družili. Kmalu bodo zaposleni deležni izobraževanj o zdravem načinu življenja, vodilne kadre čakajo tudi trije sklopi celodnevnih delavnic o veščinah vodenja.
Tehnike sproščanja in učenje, kako se spoprijeti s stresom
Med bolj izstopajočimi novostmi so gotovo delavnice za dobro počutje zaposlenih, ki jih organizirajo v prostorih občine, izvaja pa jih celjski Center za krepitev zdravja, ki deluje pod okriljem Zdravstvenega doma Celje. Zaposlenim sta na voljo delavnica za spoprijemanje s stresom ter delavnica učenja tehnik sproščanja.
Pri prvi gre za skupinska srečanja, ki v štirih terminih in v skupinah po dvanajst udeležencev potekajo enkrat tedensko v eni izmed občinskih sejnih sob. Na delavnicah se zaposleni učijo strategij, kako prepoznati stres, se z njim spoprijeti in ga premagovati. Na delavnicah tehnik sproščanja pa zaposleni izvajajo vaje, s katerimi se učijo sproščanja, tako telesa kot uma.
“Delavnica vključuje učenje trebušnega dihanja, postopnega mišičnega sproščanja in vodene vizualizacije. Namenjena je vsem, ki se želijo naučiti sproščanja. Kot pomoči pri premagovanju stresa,” pove predstojnica Centra za krepitev zdravja Mateja Rozman.
Dodaja, da gre za aktivne delavnice, pri katerih stremijo k temu, da sodelujoči sedijo v krogu, brez prisotnosti motečih predmetov, saj lahko tako pogovore in vaje lažje in učinkoviteje izvajajo. So pa vse delavnice krite iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in jih v centru izvajajo tudi za druge občane, poudarja Mateja Rozman.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
