Vlada bo v boju proti draginji jeseni pomagala socialno ogroženim, invalidom in upokojencem, pozneje pa najverjetneje tudi delovno aktivnim, je povedal minister za delo Luka Mesec. Ukrepi, ki naj bi stali 90 milijonov evrov, bodo ciljno usmerjeni, je poudaril.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec je na novinarski konferenci spregovoril o več aktualnih temah.
Med drugim je predstavil okvir ukrepov ministrstva za delo zoper draginjo. “V prvi vrsti bomo naslovili v jeseni z dodatki socialno ogrožene,” je dejal, “pomoči ne bomo razdeljevali tako, da bi metali naokrog po 150 evrov, ampak smo predlagali instrumente, s katerimi kompenziramo razliko med pragom tveganja revščine in dohodki gospodinjstev.”
Ta teden naj bi tako vlada sprejela enkratne dodatke za socialno ogrožene, invalide in upokojence. “Naslovili bomo predvsem ogrožene skupine ljudi, kot jih določa trenutna zakonodaja. Gospodinjstva pod določeno ravnjo dohodka in upokojence pod pragom tveganja revščine,” je pojasnil. Za prvi krog pomoči bo predvidoma namenjenih 90 milijonov evrov.
Vlada ne izključuje, da bi pomoč dobili tudi delovno aktivni, ampak zanje še iščejo najprimernejši pristop, je dodal.
V boju proti draginji oziroma inflaciji je vlada doslej omejila ceno električne energije za gospodinjske in male poslovne odjemalce, napovedala odkup pšenice in objavo primerjave cen v trgovinah, uvedla regulacijo marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocest in regulacijo cen dizla na avtocestah.
“Stanovanja pomembnejša od Primčevih plakatov”
Mesec se je danes odzval tudi na kritike z desnega političnega pola po vladni ukinitvi urada za demografijo, v katerem so bili zaposleni kandidat združene desnice na zadnjih volitvah Aleš Primc in druge osebe, ki so blizu desnim političnim strankam. Predsednik SDS in nekdanji premier Janez Janša je dejal, je bil urad namenjen spopadanju s problemom nizkega števila rojstev, ki je po njegovem največja strateška grožnja prihodnosti Slovenije.
“Na desni pravijo, da je demografski problem to, da imamo premalo otrok,” je odgovoril Mesec, “jaz pravim, da je demografski problem, da iz Slovenije vsako leto odide 20.000 ljudi.” Pojasnil je, da mladi odhajajo na primer v Berlin in na Dunaj, kjer so plače enkrat višje, stanovanja pa so lahko tudi cenejša kot v Ljubljani. “Urgentno moramo poskrbeti, da bodo lahko s slovenskimi plačami udobno in kakovostno živeli v Sloveniji. Zato je stanovanjska politika bistvena,” je dejal, “verjamem, da bi bilo marsikomu lažje sprejeti odločitev za družino in otroke, če bi imel urejeno eksistenco v smislu urejene strehe nad glavo. Mislim, da bo stanovanjska politika tudi k temu cilju pripomogla bistveno bolj, kot če gospod Aleš Primc po Sloveniji obeša jumbo plakate z nosečnicami.”
O stanovanjski politiki je Mesec poudaril, da sprejemanje ukrepov na tem področju otežuje referendumska blokada zakona o vladi, zaradi katere ni mogoče prenesti resorja na ministrstvo za delo. “Bomo pa poskušali skupaj z ministrstvom za okolje in prostor to področje vsaj minimalno urediti,” je dejal.
“Ni koalicijske krize”
Mesec, ki je tudi koordinator koalicijske stranke Levica, je v odgovoru na novinarsko vprašanje danes zavrnil ugibanja o krizi v koaliciji, ki so se pojavila ob parlamentarni obravnavi zakona o nujnih ukrepih za zdravstvo. Čeprav je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan dejal, da imata Mesec in poslanec Levice Miha Kordiš različna stališča, je Mesec danes ponovil Kordiševe pomisleke. Levico namreč moti, da se bo v okviru projekta za skrajševanje čakalnih dob plačevanje dodatnih storitev hkrati omogočilo tako javnim zdravstvenim zavodom kot zasebnikom s koncesijo. Ker imajo zasebniki več možnosti za boljše plačevanje, Levico skrbi, da bodo zdravstveni delavci zapustili javne bolnišnice. Skrb ostaja, čeprav so po koalicijskih usklajevanjih, tudi na najvišji ravni, v zakon vnesli več varovalk, je pojasnil Mesec. Zato bodo v naslednjem letu in pol pozorno spremljali, kako poteka izvajanje določb iz novega zakona, ter s svojimi pripombami in dodatki poskušali doseči, da se krepi javni zdravstveni sistem na čelu z javnimi zavodi.
“Ni pa to zdaj koalicijska kriza,” je zatrdil in poudaril, da imajo v koaliciji isti cilj, torej okrepitev javnega zdravstvenega sistema. “Imamo pa različne poglede na to, kakšne učinke bo ta zakon imel. Ampak smo dogovorjeni, da skozi leto in pol to spremljamo in pripravimo zakonodajo, ki bo na te probleme odgovorila,” je dejal.
Več svobode za bosanske in srbske delavce
Na začetku današnje konference je dejal, da jih je na ministrstvu takoj pričakala afera Marinblu oziroma problem izkoriščanja delavcev, predvsem tujih. Zato bodo okrepili inšpekcijo za delo ter uvedli mešane nadzore nad podjetji. Poleg tega so se že dogovorili z Bosno in Hercegovino ter Srbijo za odpravo določbe, zaradi katere so bosanski in srbski delavci v Sloveniji eno leto vezani na enega delodajalca. Odslej bodo lahko ti delavci že v prvem letu dela v Sloveniji zapustili delodajalca, če bodo želeli.
“Ta določba je bila pogosto vir izkoriščanja, zdaj pa ga zapiramo,” je dejal Mesec in poudaril, da bodo imeli koristi tudi slovenski delavci, ker so bosanski in srbski delavci zaradi omejitev zniževali skupno raven delavskih pravic.
Mesec je na današnji konferenci še izrazil zadovoljstvo nad oživitvijo socialnega dialoga, ki je privedla do dogovora o beleženju evidenc delovnega časa, in predlogom sprememb družinskega zakonika, ki sledi prelomni odločitvi ustavnega sodišča. Napovedal je, da bodo do jeseni pripravili domove za starejše na spopadanje s covidom-19. Med drugim bo ministrstvo za delo zagotovilo investicije v ustrezne prezračevalne sisteme za domove za starejše, je obljubil. Zagotovil je tudi, da bodo domovi plačevali cene energije po reguliranih cenah. Posnetek celotne novinarske konference si lahko ogledate v spodnjem videu:
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje