Ministrica Bratušek po kaosu na avtocestah zahteva ukrepe Darsa in policije

Potem ko je vlada v četrtek v zvezi s stanjem na avtocestah in hitrih cestah sprejela sklep, da ministrstvo za infrastrukturo skupaj z ministrstvom za notranje zadeve in Darsom pripravi poročilo o stanju prometne varnosti na avtocestah in hitrih cestah, je ministrica Alenka Bratušek izvedla sestanek z vsemi ključnimi deležniki, so sporočili z ministrstva.

Na sestanku, ki so se ga med drugim udeležili minister za notranje zadeve, ki opravlja tekoče posle, Branko Zlobko, namestnik generalnega direktorja policije Beno Meglič, predsednik uprave Darsa Andrej Ribič in direktorica Agencije za varnost prometa Saša Jevšnik Kafol, je ministrica od Darsa in policije zahtevala podrobno poročilo o strokovnih odločitvah pri pripravi elaboratov zapor na vseh avtocestnih odsekih z zoženji ter o izvajanju nadzora, ki ga opravlja policija.

"Ministrica je poudarila, da mora Dars v poročilu jasno opredeliti konkretne ukrepe za povečanje varnosti ter učinkovitejše upravljanje prometa v času zapor in del na območjih delovišč na avtocestni infrastrukturi," so navedli na ministrstvu.

Zahtevala je, naj poročilo vključuje tudi stanje prometne varnosti, podatke o številu prometnih nesreč in njihovih posledicah v povezavi z delovišči na avtocestah in hitrih cestah.

"Od ključnih deležnikov prometne varnosti je ministrica zahtevala, da maksimalno okrepijo nadzor, prav tako pa tudi aktivnosti ozaveščanja varne in osredotočene vožnje na območju delovišč avtocest in hitrih cest," so navedli.

Inšpektorat za infrastrukturo začel pregledovati delovišče pri Postojni

Inšpektorat za infrastrukturo je medtem po navedbah ministrstva v četrtek začel inšpekcijski pregled delovišča na odseku pri Postojni, sledile bodo še meritve širine cestišča v zapori. Hkrati bodo danes in v naslednjih dneh opravili tudi inšpekcijske preglede na deloviščih Domžale, Kozina, Rebrnice in Slovenska Bistrica ter na drugih deloviščih avtocest in hitrih cest, so sporočili.

V delovni zapori pri Postojni je v nedeljo in v ponedeljek zjutraj prišlo do dveh večjih prometnih nesreč. V nedeljo je voznik zaradi neprilagojene hitrosti trčil v osebni avtomobil in povzročil verižno trčenje, poškodovanih je šest oseb, od tega ena huje, v ponedeljek pa se je voznik s tovornim vozilom prevrnil na levi bok in oplazil avtobus. V obeh primerih je bila avtocesta več ur zaprta.

Po poročanju medijev se je na 15-kilometrskem odseku avtoceste mimo Postojne v zadnjih dveh mesecih zgodilo 47 nesreč, samo med zadnjimi prazniki 11.

Do hude prometne nesreče pred delovno zaporo na avtocesti je prišlo julija lani pri Tepanju, ko je voznik kombiniranega vozila trčil v zadnji del priklopnega vozila, ki je stalo pred zaporo. Od sedmih oseb v kombiju jih je pet umrlo, dve pa sta bili poškodovani.

Na OZS ob vsakodnevnih zastojih na avtocestah pozvali k ukrepom

Na štajerski avtocesti med Domžalami, Sneberjem in Zadobrovo vlada prometni kaos epskih razsežnosti, podobno stanje se pojavlja tudi na primorski avtocesti pri Postojni, na območju Ravbarkomande in na številnih drugih ključnih prometnih odsekih, so v sporočilu za javnost medtem spomnili v OZS.

Vsakodnevni večkilometrski zastoji, večurne zamude ter vse pogostejše prometne nesreče niso več zgolj prometni problem, temveč resna grožnja varnosti ljudi, gospodarstvu in normalnemu delovanju države, so opozorili. Darsu so ob tem očitali, da je hkrati odprl preveliko število obsežnih del na najpomembnejših prometnih žilah države, ne da bi zagotovil ustrezne obvoze, prometno pretočnost ali minimalne varnostne standarde za uporabnike cest.

Kar danes spremljamo na slovenskih avtocestah, po besedah predsednika sekcije za promet pri OZS Petra Piška ni več zgolj nevšečnost za voznike. "Gre za popoln razpad prometne pretočnosti države. Vsakodnevno so ogrožena življenja ljudi, vozniki tovornjakov po več ur stojijo v kolonah, podjetja pa trpijo ogromno gospodarsko škodo. Nedopustno je, da Dars istočasno odpira tolikšno število velikih investicij brez jasnega načrta, kako bo država v tem času sploh normalno funkcionirala," je zapisal.

Na OZS poudarjajo, da slovensko gospodarstvo ne more več nositi posledic prometne paralize. Vsaka ura v zastoju pomeni izgubljene delovne ure, zamude pri dobavah, dodatne stroške goriva, zamujene termine in neposredno škodo za podjetja, izvoznike, obrtnike ter prevoznike. Posebej alarmantno pa je dejstvo, da se ob popolnoma zasičenih prometnih koridorjih povečuje tudi tveganje za najhujše prometne nesreče, so opozorili.

"Po vsaki novi tragediji poslušamo enake odgovore in opravičila. Dovolj je. Slovenija potrebuje takojšnje krizno upravljanje prometa, in ne birokratskih pojasnil. Če država ni sposobna zagotavljati osnovne prometne varnosti in pretočnosti, potem imamo resen sistemski problem," je še dodal Pišek.

Od Darsa in ministrstva za infrastrukturo na OZS zahtevajo takojšnjo uvedbo konkretnih izrednih ukrepov. Med njimi so v sporočilu nanizali omejitev sočasnih zapor in del na ključnih avtocestnih odsekih, okrepljeno izvajanje del v nočnem času ter vzpostavitev učinkovitejšega prometnega režima in kriznega upravljanja.

Ob tem se jim zdijo nujni tudi večja prisotnost prometnih služb na najbolj kritičnih točkah, bistveno bolj transparentno in dnevno obveščanje javnosti o dejanskih učinkih zapor ter priprava jasnega nacionalnega načrta za zagotavljanje pretočnosti slovenskega avtocestnega križa.