Na prvem kolegiju novega predsednika DZ že vrsta očitkov in prva obstrukcija

"Namen je bil, da bo prvi kolegij v torek, 21. aprila, potem pa ste v petek popoldne iznenada sklicali kolegij za ponedeljek ob 9. uri zjutraj. Ponedeljki so običajno namenjeni drugim aktivnostim, a močno dvomim, da vas strokovne službe na to niso opozorile," je novemu predsedniku DZ Zoranu Stevanoviću ob začetku prve seje kolegija očitala namestnica vodje poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič.

"Opozorila sem na to, da so bili predhodno sklicani posveti pri predsednici republike, ki zaseda najpomembnejšo funkcijo v tej državi. Evidentno nespoštljivo je sklicati kolegij v času, ko so sklicani posveti pri predsednici glede oblikovanja koalicije," je dodala in ga pozvala, naj pojasni, zakaj je bilo treba tako hiteti s prvo sejo kolegija. Sejo je sklical uro po tem, ko je SDS vložila zahtevo za sklic izredne seje za obravnavo sprememb zakona o vladi.

Stevanovića je opozorila tudi na to, da nekaterega gradiva niso pravočasno prejeli, na primer gradiva, vezanega na imenovanje generalnega sekretarja DZ. "Običajno bi se s to osebo vse poslanske skupine želele pogovoriti. Če boste s takšno prakso nadaljevali, ta državni zbor ne bo deloval ne transparentno ne spoštljivo do poslank in poslancev, oseb, ki jih imenujemo na odgovorna mesta v tej instituciji kot tudi ne do državljank in državljanov," je še dodala Avšič Bogovič. Točko imenovanja novega generalnega sekretarja DZ so nato z dnevnega reda sicer umaknili.

Stevanović je odgovoril, da je sejo sklical tako hitro, ker želi čim prej "postaviti parlament, da ta začne funkcionirati in da začnemo delati". Zatrdil je, da v ozadju ni nobene zarote. "Sestanek pri Pirc Musar se danes res odvija, ampak zato imamo namestnike vodij poslanskih skupin," je še dodal. Sredi seje se je sicer poslovil vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj, ki se je moral udeležiti posveta pri predsednici.

Nasprotovanje razrezu in obstrukcija točke

Svoboda je nasprotovala razrezu vodilnih mest v začasnih delovnih telesih, po katerem bi dva od treh predsedniških položajev dobila SDS, enega pa Svoboda.

Namestnica vodje poslanske skupine Svoboda Avšič Bogovič je poudarjala, da SDS glede na volilni rezultat ne pripada vodenje dveh odborov in predlagala, da enega namesto SDS dobi Nova Slovenija. Desnosredinska večina, ki se očitno že oblikuje v državnem zboru, je to zavrnila in na čelo skupnega odbora in odbora za zunanjo politiko postavila poslanca SDS.

Ker razrez po navedbah Avšič Bogovič ni v skladu z volilnim rezultatom, so poslanci Svobode, SD in Levice glasovali tudi proti temu, da bi Svobodi pripadlo mesto predsednika odbora za zadeve EU (OZEU), pa tudi proti temu, da bi Svoboda dobila podpredsedniško mesto v skupnem odboru. SDS, NSi, Demokrati, Resnica in predstavnik manjšin so nato izglasovali, da vodenje OZEU pripade Novi Sloveniji, za podpredsedniško mesto v skupnem odboru pa vseeno potrdili predstavnika Svobode.

Zaradi takšne odločitve in ker predstavniki SDS in trojčka NSi, Demokrati ter Resnica niso pristali na začasno prekinitev seje in nov dogovor o razrezu, so Svoboda, SD in Levica sejo do konca te točke obstruirali.

Predsednik DZ je ob glasnem nasprotovanju sicer večkrat ponovil, da gre za začasne odbore in da bo "volilni rezultat upoštevan v prihodnje".

Predstavniki navzočih poslanskih skupin so nato oblikovali še predloge za druga podpredsedniška mesta – v odboru za zunanjo politiko bi podpredsedniški mesti pripadli Resnici ter NSi (skupaj s SLS in Fokus), v odboru za zadeve EU pa Demokratom ter trojčku okoli NSi.

Izredni seji v torek in petek

Predlog odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles ter predlog sklepa o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles DZ bo parlament obravnaval na torkovi izredni seji, o kateri se je kolegij dogovoril danes. Seja se bo začela ob 11. uri, na njej pa bodo glede na predlog dnevnega reda volili tudi podpredsednike DZ.

Kolegij je danes odločil tudi, da bo v petek še ena izredna seja. Zahtevala jo je SDS, na njej pa želijo obravnavo točke o vladi po skrajšanem postopku. Iz njihove zahteve je bilo mogoče razbrati, da želijo čim prej opraviti obravnavo predloga zakona o vladi, ki ga je vložila Svoboda, in torej omogočiti, da bi sprejeli razrez ministrskih mest, kot si ga je zamislila SDS.

Prav tako so na izredno sejo uvrstili predlog zakona o ukrepih pri dolgotrajni oskrbi, ki ga je vložila Levica. Njegovo čim hitrejšo obravnavo je predlagala skupina poslancev s prvopodpisanim vodjo poslanske skupine NSi Ciglerjem Kraljem. Ta zakon naj bi namreč blokiral možnost obravnave interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki so ga vložili NSi, Demokrati in Resnica.

Zaradi označevanja glasovnic sprememba poslovnika?

V drugem delu kolegija je Avšič Bogovič prebrala poziv Zoranu Stevanoviću, ki so ga v Svobodi pripravili zaradi označevanja glasovnic na tajnem glasovanju o predsedniku DZ na ustanovni seji parlamenta.

"Ena izmed možnosti, ki jo je treba preučiti, je sprememba poslovnika DZ, ki bo takšno prakso onemogočala. Ker se sprememba ne bo zgodila hitro, nas zanima, kako boste ravnali na naslednjem tajnem glasovanju, če sprememb poslovnika še ne bo," se je poslanka obrnila na predsednika DZ.

Stevanović je dejal, da se strinja z vsako besedo dopisa, in napovedal spremembe poslovnika, ki da bodo omogočile, da se ne bodo več dogajale stvari, ki bi "lahko uničile tajnost glasovanja ali vplivanje na svobodno odločanje poslancev". Dejal je, da so odprti za vse predloge, kako spremeniti poslovnik, in da ga žalosti, da tega niso storili že v zadnjem mandatu. "Pred naslednjim tajnim glasovanjem bom opozoril vse poslance, naj tega ne počnejo, kaj drugega pa zaenkrat ni v moji moči," je še dejal novopečeni predsednik DZ na svojem prvem kolegiju.