Na prvi program TVS se vrača oddaja Globus, Studio City in Točka preloma pa ne

Slovenija 28. Nov 202219:1618 komentarjev
RTV Slovenija
Foto: Borut Živulović/BOBO

Programski svet Radiotelevizije Slovenija je danes odločil, da bo o predlogu programsko-produkcijskega načrta zavoda za leto 2023 glasoval po posvetovanju s svetom delavcev, medtem ko so razpravo opravili. Predstavniki zaposlenih v svetu so pripravljalcem dokumenta skozi razpravo najbolj zamerili prav to, da skupnega posvetovanja ni bilo.

Predlog tudi ni kadrovsko usklajen, so posvarili. Direktor Televizije Slovenija (TVS) Uroš Urbanija jih je zavrnil z besedami, da je bil načrt vsaj glede televizijskega dela usklajen na kolegiju tako kadrovsko kot finančno. Programsko-produkcijski načrt (PPN) za leto 2023 predvideva vrnitev 20-minutne zunanjepolitične oddaje Globus v najbolj gledani večerni termin na prvem programu TVS. Načrt za letos namreč oddaje ni predvidel. Napovedana je nadgradnja koncepta in vsebine nekdanjega Globusa s krepitvijo terenskih zgodb dopisnikov RTVS in zunanjepolitičnih novinarjev v Ljubljani.

Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTVS Marica Uršič Zupan je v razpravi opozorila, da se nekatere oddaje kljub njenim priporočilom ne vračajo na spored. Tako se denimo ne vrača niti Studio City niti Točka preloma, je izpostavila. Ksenija Horvat iz sveta delavcev pa je opomnila, da svet delavcev ni prejel niti osnutka niti predloga PPN za leto 2023. Po njenem opozorilu je zelo pomembno, da svet delavcev pove svoje mnenje. Generalni direktor zavoda Andrej Grah Whatmough je po njenih besedah prekršil participacijsko pogodbo, ker z organom soupravljanja ni izvedel skupnega posvetovanja o dokumentu.

Grah Whatmough je še pred odločanjem o tem, ali bodo o predlogu načrta glasovali po posvetu s svetom delavcev ali ne, dejal, da bo skupno posvetovanje s svetom delavcev po sprejetju dokumenta. Participacijska pogodba po njegovih besedah nikjer ne določa, kdaj se opravi posvetovanje. Programski svetnik iz vrst zaposlenih Robert Pajek je posvetovanje po sprejetju dokumenta ocenil kot bizarno. To nikakor ni običajno, kot zdaj skuša predstaviti generalni direktor, je opomnil. Graha Whatmougha je pozval k spoštovanju delavcev.

Omalovažujoč odnos do sveta delavcev se izraža tudi v vsebini TVS, pa je opazil programski svetnik Sašo Hribar, ki je prav tako iz vrst zaposlenih. Programski svetnik iz vrst zaposlenih Gregor Drnovšek je medtem menil, da bi se vodstvo moralo pri oblikovanju PPN usklajevati in iskati kompromise, ne pa se temu izogibati. Programska svetnica Jelka Stergel je opazila, da ni niti usklajenosti z vidika financ niti z vidika kadrov. Po njenem mnenju se obravnavajo posamezni deli, za celoto pa se zdi, kakor da nihče ne odgovarja zanjo.

Na seji so sprejeli tudi dopolnitev zavodovega poslovnika. V skladu z njim bo posnetek tistega dela seje programskega sveta, ki se prenaša po medmrežju, po seji dostopen javnosti na portalu MMC RTVS. Tako so želeli odgovoriti na pobudo udeležencev prireditve RTVSMO, ki je 26. oktobra pod okriljem sveta delavcev RTVS potekala v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani. Dopolnitev poslovnika bo začela veljati za naslednjo sejo sveta.

Na programskem svetu brez razprave o nezadovoljstvu med zaposlenimi

Programski svet RTVS se je po redni seji sestal še na izredni, ki jo je zaradi vse večjega nezadovoljstva med zaposlenimi na zavodu zahtevalo 11 članov sveta, med njimi vsi trije predstavniki zaposlenih. Ker pa so podpisniki pod zahtevo na sami izredni seji umaknili svoje podpise, so sejo takoj končali. Podpisniki so v zahtevi izpostavili, da v javnem zavodu vladajo nevzdržne razmere, zaposleni so nezadovoljni, programske obveznosti iz programsko-produkcijskega načrta zavoda pa se ne izpolnjujejo, so našteli.

Ugotavljajo, da je v zadnjem letu javna RTVS v krizi vodenja. Po njihovih besedah se namreč sooča z najdaljšo stavko zaposlenih v svoji zgodovini, pri čemer vodstvo ne zna vzpostaviti socialnega dialoga in ustrezno odgovoriti na stavkovne zahteve. Zaposleni opozarjajo na nevzdržne razmere, poseganje v novinarsko in uredniško avtonomijo, ukinjanje oddaj, zunanjih dopisništev, mobing in grožnje stavkajočim z odpuščanjem, so navedli.

Javna RTV
Žiga Živulovič jr./ BOBO

Glede na to se je gledanost Televizije Slovenija po njihovih besedah znižala, zadnja raziskava Valicona Ogledalo Slovenije pa je pokazala še na padec ugleda oziroma zaupanja v javno RTV. Tako mediji kot RTVS so dosegli najnižjo stopnjo zaupanja, izmerjeno do zdaj, so opomnili. Izrazili so dvome o zakonitosti, gospodarnosti in uspešnosti dela sedanjega vodstva, zato so ga pozvali, da jim v skladu s svojimi pristojnostmi poda pojasnila, zakaj ne zagotavlja takšnega izvajanja nalog javne službe in nacionalnega poslanstva RTVS, kot ga zahtevata zakon in statut.

Med novinarji na javnem zavodu vre že sredine maja, ko so vodstvu zavoda napovedali opozorilno stavko. Stavke še niso končali. Zahtevajo novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, dogovor o kadrovski politiki, pogajanja o dvigu najnižjih plač na RTVS in socialni dialog. Pogajanja z vodstvom niso prinesla pomembnejšega napredka. V zadnjem času pa so olje na ogenj prilila opozorila pred odpovedjo delovnega razmerja, ki jih je vodstvo oktobra poslalo 38 novinarjem. Opozorila so prejeli, ker so proti koncu avgusta in v začetku septembra s prihodom v televizijski studio, kot so pojasnili v Koordinaciji novinarskih sindikatov RTVS, “izrazili solidarnost s šikaniranimi kolegi”.

Novinarji televizijskega informativnega programa so medtem na družbenih omrežjih objavili, da so jih danes obvestili, da je bil v petek sprožen disciplinski postopek zoper enega zaposlenega in da bodo sledili še novi disciplinski ukrepi zoper novinarje. Zakaj je bil sprožen prvi disciplinski postopek, ne vedo. STA še čaka pojasnila zavoda o tem.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar